Pri študiju sem dobila nekaj teoretičnega znanja o temah, ki me zanimajo. Zelo me veseli učenje novega. Zaradi duhovnih vsebin, ki so mi bile posredovane, bolj poglobljeno, bolj doživeto živim vsakdanje duhovno življenje. Moje oči so bolj odprte za znamenja njegove ljubezni v mojem življenju. Zavedanje Božje navzočnosti je bolj prisotno, bolj doživeto. Že preprost znak križa ima globljo vsebino. Bolj vključujem Jezusa v svoje vsakdanje življenje, naj bo to žalost ali veselje, počitek ali delo, vključujem ga v odločitve in načrte, v odpuščanje … Učim se zaznavati njegov glas. Lažje sprejemam dejstvo, da je vera vedno znova tudi dvom in preizkušnja, pot vzponov in padcev. Več je v meni zaupanja, da je naš Oče vedno z menoj. Bolj razumem, da vera ni samo intimen odnos med menoj in Bogom oz. je lahko le toliko, kolikor me ta odpira navzven, k drugemu, v občestvo. Sem introvertirana oseba, občestvo ni nekaj, kar mi je blizu. Prvič se sploh zavedam npr., da je sveta maša odnos občestva in Boga. Prvič si sploh predstavljam, da sem del občestva, da prispevam vanj. Veliko bogastvo tega leta vidim v sošolkah in sošolcih, ki me nagovarjajo s svojim znanjem, izkušnjami, zaupanjem, vero … Še sem željna Jezusovega nauka in pogleda in ljubezni.