Srečanje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja v letu 2021

Letošnje srečanje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja je bilo v sredo, 24. novembra 2021, ob 17.00 hkrati v živo v učilnici št. 1 na Teološki fakulteti in na daljavo po zoomu.

Pozdravu in uvodni molitvi je sledilo predavanje ddr. Stanka Gerjola Duhovnost med individualnostjo in skupnostjo, temu pa pogovor v skupinah, nato poročanje, odmevi in zahvale ter sklepna molitev.

Profesor Gerjol je na začetku izpostavil vprašanje, ali je duhovnost bolj čustvena ali bolj razumska. Je preplet, vendar je čustvena razsežnost pomembnejša, saj odločitve sprejemamo bolj čustveno, potem pa jih z razumom utemeljujemo, kajti razum naše odločitve preverja. Drugo vprašanje se je dotaknilo izzivov duhovne rasti v današnjem svetu, in sicer o odnosu do Boga med distanco in bližino ter med strahom in upanjem. Predavatelj je vprašanje pojasnjeval z Božjim očesom in Mojzesovo življenjsko odločitvijo. Mojzesu je pogled skozi Božje oko spremenil življenje: prej je hotel reševati težave sam, potem pa nov začetek hoje z Nekom. Sledil je poudarek lastnosti duhovne poti: hitrost na duhovnem področju izčrpa, duhovna pot je počasen proces, na poti si ne smemo nalagati prevelike in pretežke naloge, torej ne smemo biti prezahtevni do sebe,  potrebna je vztrajnost. Pot naj bo čuteča, senzibilna in spoštljiva. Najpomembneje pa je, da rastemo ob Nekom. Če sem z nekom, ne morem kar oditi. V nadaljevanju predavanja smo prisluhnili pojmovanju križa oz. križevega pota. Jezus je z bremena križa potolažil jeruzalemske ženske, je potolažil druge. In na koncu pogled vase oz. pogled v ogledalo: kdo sem in kje sem. Izziv, ali Bog potrebuje dokaze, da me ima rad. To je le povzetek zanimivega predavanja, ki je ponudilo iztočnice za skupinsko delo. V skupinah smo razmišljali o doživljanju duhovne rasti in njenih dilemah.

Izziv je hoditi z Bogom po poti in odkrivati, kdo sem, kaj sem. Sveti Duh je namreč živo prisoten med nami in smo povabljeni, da bi sodelovali z Njim na naših poteh življenja. Potrebna pa je tudi ponižnost, da vztrajamo na duhovni poti, potrebna je poslušnost in pogovor o veri. V nadaljevanju smo v skupini govorili o možnostih, ki jih daje Ignacijev dom duhovnosti: duhovne vaje v tišini, duhovne vaje v vsakdanjem življenju, duhovno spremljanje in drugi programi. Podelili smo si izkušnje, ki jih imamo na naših duhovnih poteh.

Rast daje Bog. Ugotovitve lahko sklenemo v tri ravni. Na duhovni poti ni pomembna količina duhovnega življenja, na njej ne smemo obstati na sadovih, saj je vrtenje v krogu nevarno. Druga raven je polemika, ki se je razvila ob pomenu besede rast. Duhovnost je življenje, je pot, ni (le) rast. Rast je razvoj, je napredek, kar ni koncept/stalnica duhovnosti. Duhovna pot je življenje, ki je podobno Njegovemu. Zakaj nas je v pogovoru »zmotila« beseda rast? Ker gre na poti za mnogo padcev. Ko padeš, se začne nova pot. Ko si na tleh, lahko samo vstaneš. Rast nam v sobesedilu duhovnosti preveč poudarja učinek, dosežek, morati doseči …

Predavatelj je srečanje sklenil s poudarkom pomena skupnosti. Mi pomeni navezanost in skupnost. Danes je »mi« malo okrnjen, zato je za ta »mi« treba bolj skrbeti. Mi je lahko uspešen. Mi z Bogom smo skupnost. (Irena Doljak)