{"id":249,"date":"2023-02-26T10:33:59","date_gmt":"2023-02-26T10:33:59","guid":{"rendered":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/?p=249"},"modified":"2023-02-26T10:35:39","modified_gmt":"2023-02-26T10:35:39","slug":"srecanje-alumnov-duhovnega-izpopolnjevanja-v-letu-2022","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/2023\/02\/26\/srecanje-alumnov-duhovnega-izpopolnjevanja-v-letu-2022\/","title":{"rendered":"Sre\u010danje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja v letu 2022"},"content":{"rendered":"\n<p>Na na\u0161em letnem sre\u010danjuna alumnov smo imeli prilo\u017enost prisluhniti <strong>javnemu nastopnemu predavanju ddr. <\/strong><strong>Irene Avsenik Nabergoj<\/strong> ob izvolitvi v naziv redne profesorice za podro\u010dje religiologija in religijska antropologija. Spregovorila je o <strong>egiptovskem Jo\u017eefu<\/strong> (1 Mz 37\u201350) v medkulturnem in medreligijskem kontekstu. Zgodbo je \u0161e posebej analizirala z vidika \u010dustev. Predavanju (v \u017eivo in na daljavo) smo lahko prisluhnili tako alumni programa Duhovno izpopolnjevanje kot redni udele\u017eenci obeh letnikov, navzo\u010da pa sta bila tudi koordinator programa, doc. dr. Ivan Platovnjak in akademik ddr. Jo\u017ee Kra\u0161ovec. Predavateljica nam je v preprostem jeziku in ob slikoviti projekciji orisala bistvene poudarke Jo\u017eefove zgodbe, o vsebini pa smo se pogovorili tudi v manj\u0161ih skupinah. V nadaljevanju kratko povzemam nekaj bistvenih poudarkov.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Jo\u017eefova zgodba<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sestava ali kompozicija Jo\u017eefove zgodbe<\/strong> je stkana iz dveh glavnih motivnih sklopov: 1) Pripoved o Jo\u017eefovi usodi v rokah njegovih bratov sestavlja okvir dru\u017einske zgodbe. Glavna linija obravnava dru\u017einski dogodek in vodi od poru\u0161enja miru v 37. poglavju do ozdravitve razkola in sprave v 45. in naslednjih poglavjih. 2) Iz te zgodbe se v poglavjih 39\u201341 razvije druga, \u201cpoliti\u010dna legenda&#8221;, ki se ukvarja s pravilno uporabo oblasti. Politi\u010dna pripoved je sestavljena iz obnovitve miru s pomo\u010djo Jo\u017eefovega vzpona do visoke dr\u017eavne slu\u017ebe na egiptovskem dvoru, s katere je na\u010drtoval in izvajal ekonomijo oskrbe, ki je omogo\u010dila Jakobovi dru\u017eini pre\u017eivetje (poglavja 39\u201341). Zaklju\u010dek zgodbe govori o Jakobovem prihodu v Egipt.<\/p>\n\n\n\n<p>Jo\u017eefova zgodba s svojim o\u010ditnim didakti\u010dnim smotrom pripada starodavnemu <strong>modrostnemu nauku<\/strong>. Zna\u010dilno zanjo je, da se ne ukvarja s posameznimi ljudmi, ki jih Bog vodi na \u010dudovit na\u010din, temve\u010d s skupnostjo \u2013 <strong>Jakobovo dru\u017eino<\/strong>. Klju\u010d za razumevanje pripovedi o egiptovskem Jo\u017eefu (1 Mz 37\u201350) je izjava na za\u010detku zgodbe, ki govori o <strong>posebnem odnosu o\u010deta Jakoba<\/strong> (Izraela) do njegovega <strong>mlaj\u0161ega sina Jo\u017eefa<\/strong> in o negativnem odzivu Jo\u017eefovih bratov na njegovo prednost pred njimi: \u201c<em>Izrael je ljubil Jo\u017eefa bolj kakor vse svoje druge sinove \/\u2026\/ Ko so bratje videli, da ga njihov o\u010de ljubi bolj kakor vse njegove brate, so ga sovra\u017eili<\/em> \/\u2026\/\u201d (1 Mz 37,3\u20134). \u017deleli so ga ubiti, a so se zedinili, da ga raje prodajo v Egipt.<\/p>\n\n\n\n<p>Po zgodbi o patriarhih imamo tukaj prvi\u010d pripoved o o sinu, ki je nasilno lo\u010den od dru\u017eine in mora \u017eiveti kot su\u017eenj med tujci v tuji de\u017eeli. V pomo\u010d mu je le en vir \u2013 <strong>Bog njegovih o\u010detov je z njim<\/strong>: \u201c<em>Gospod pa je bil z Jo\u017eefom, zato je bil uspe\u0161en \u010dlovek<\/em>.\u201d (1 Mz 39,2) \u201c<em>Gospod pa je bil z Jo\u017eefom in mu je izkazoval dobroto<\/em>.\u201d(1 Mz 39,21) Pomo\u010d deluje v dveh smereh, prek njegove pokor\u0161\u010dine in njegovega vedenja.<\/p>\n\n\n\n<p>Po poro\u010dilu o Jo\u017eefovi naselitvi in povi\u0161anju v Egiptu (poglavja 39\u201341) se 42. poglavje navezuje na pripoved v 37. poglavju in poro\u010da o prvem potovanju desetih Jo\u017eefovih bratov v Egipt po \u017eito za njihovo dru\u017eino. Potovanje je bilo potrebno zaradi lakote v kanaanski de\u017eeli. Ker je bil Jo\u017eef upravitelj de\u017eele, njegovi bratje pridejo k njemu, vendar ga ne prepoznajo. Jo\u017eef je bil oblastnik v de\u017eeli in je prodajal \u017eito vsemu ljudstvu. Jo\u017eefovi bratje so pri\u0161li in se priklonili pred njim z obrazom do tal. <strong>Jo\u017eef svojih bratov ne obravnava po zakonu vzajemne pravi\u010dnosti, ampak po zgledu Bo\u017eje milosti<\/strong>. Sre\u010danje z brati je zanj prilo\u017enost, da jih soo\u010di z njihovo vestjo. V njih obudi spomin na njihovo nekdanjo trmoglavost, da bi jih pripeljal do kesanja in solidarnosti.<\/p>\n\n\n\n<p>V pripovedi je Jo\u017eef prikazan kot primer vidca resni\u010dnosti onkraj videza, ki postane \u017ertev zavisti svojih bratov. Neomajno <strong>zaupanje v Boga<\/strong> Jo\u017eefu pomaga, da se v poziciji mo\u010di bratom ne ma\u0161\u010duje zaradi njihovih zlih dejanj, ampak izbere <strong>pot odpu\u0161\u010danja in sprave<\/strong>. Jo\u017eef z nedvoumno zavrnitvijo razlogov za ma\u0161\u010devanje in z dejanjem odpu\u0161\u010danja dokon\u010dno potrdi prevladujo\u010de sporo\u010dilo celotne zgodbe, da je bil <strong>Bog ves \u010das z njim in ga navdihoval s svojo milostjo<\/strong>. Paradoksalno Jo\u017eef celo v \u010dlove\u0161kem grehu vidi prilo\u017enost za Bo\u017ejo odre\u0161ujo\u010do previdnost. Bog je Jo\u017eefa poslal pred njimi v tujo de\u017eelo Egipt, da bi jih re\u0161il pred lakoto. Jo\u017eefov odziv na kesanje in pro\u0161njo njegovih bratov nakazuje, da se globlja sprava zgodi v kontekstu, ki presega obi\u010dajno \u010dlove\u0161ko prera\u010dunljivost. S poudarjanjem <strong>Bo\u017eje vloge<\/strong> v njihovi dru\u017einski zgodovini Jo\u017eef izrazi svoje prepri\u010danje, da je bil v <strong>vseh dogodkih navzo\u010d<\/strong> v neki obliki bo\u017eanske prisotnosti.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sposobnost odpu\u0161\u010danja<\/strong>, ko vsi pri\u010dakujejo ma\u0161\u010devanje, je zagotovo najvi\u0161ja kakovost ljubezni v smislu tradicije uporabe izraza agape. <strong>Sprava<\/strong>, ki jo omogo\u010di Jo\u017eefova ljubezen do Boga in lastne dru\u017eine, se zgodi v kontekstu, ki presega obi\u010dajne \u010dlove\u0161ke izra\u010dune, saj odra\u017ea Bo\u017ejo ljubezen do njegovega stvarstva, do njegovega \u010dlove\u0161tva in do vseh posameznih ljudi. V velikem zgodovinskem na\u010drtu Jo\u017eefove zgodbe prvo in zadnjo besedo izre\u010de Bo\u017eja Previdnost.<\/p>\n\n\n\n<p>Zgodba o Jo\u017eefu iz Egipta je eden najbolj klasi\u010dnih primerov teme <strong>preizku\u0161nje<\/strong> v svetovni knji\u017eevnosti, \u010deprav se v sami svetopisemski zgodbi beseda \u00bbpreizku\u0161nja\u00ab niti ne pojavlja. Zgodba govori o \u017eivljenjskih situacijah delujo\u010dih oseb tako, da so <strong>vsi v vsakem trenutku na preizku\u0161nji<\/strong>, vsak na svoj na\u010din, toda <strong>preizku\u0161njo prestane samo pravi\u010dni Jo\u017eef<\/strong>, ker je v vsaki situaciji <strong>odprt za Bo\u017eji navdih<\/strong> in ga nikoli ne zapelje sku\u0161njava po takoj\u0161nji dokon\u010dni razlagi in nagonskem, prenagljenem odzivu.<\/p>\n\n\n\n<p>Zgodba kot celota pri\u010da o <strong>manifestaciji skrite duhovne mo\u010di<\/strong> in o <strong>zmagi eti\u010dnih vrednot sredi spremenljivih dogodkov<\/strong> in hipnih \u017eivljenjskih prilo\u017enosti. Zato je tudi bralec postavljen pred preizku\u0161njo, ker je klju\u010d do razlage posameznih dogodkov prikrit vse do konca. \u0160ele, ko je Jo\u017eef prestal vse preizku\u0161nje, je svojim bratom, ki jih je zslepila zavist, da so ravnali v nasprotju s \u010dutom za dobro, povedal razlago, na katero morda nikoli prej niso niti pomislili: \u00bb<strong><em>Hoteli ste mi sicer storiti hudo, Bog pa je to obrnil na dobro<\/em><\/strong>\u00ab (1 Mz 50,20; prim. 45,5\u20137).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Epilog<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Ob koncu sre\u010danja je podal nekaj temeljnih misli tudi <strong>prof. dr. Jo\u017ee Kra\u0161ovec<\/strong>. Njegova tehtna sinteza znanega odlomka me je osebno najbolj nagovorila. Rekel je: \u201cMislim, da je Jo\u017eefova zgodba posebna v tem, da je v skoncentrirano na lik Jo\u017eefa. Tudi Jakob je bolj stranski lik. Podatek na za\u010detku, da je bolj ljubil Jo\u017eefa, je razlog za zavist bratov. Toda lahko se vpra\u0161amo ali je tak\u0161na zavist upravi\u010dena ali ne \u2013 ali ima o\u010de pravico ljubiti koga od otrok bolj kot druge oz. ali je to sploh pod \u010dlove\u0161ko kontrolo? Krivda teh bratov je izredna, saj so pripravljeni celo ubiti svojega brata in imamo takoj pralelo s Kajnom in Abelom. <strong>Vpra\u0161anje je, kako to, da se je ta zgodba tako pozitivno kon\u010dala?<\/strong> Mnoge zgodbe se kon\u010dajo negativno. Tu je re\u010deno, da so hoteli slabo, Bog pa je to obrnil v dobro. <strong>A ne bi mogel obrniti v dobro, \u010de ne bi bilo vsaj enega, ki sodeluje z Njim.<\/strong> Imamo enega samega \u2013 <strong>Jo\u017eefa<\/strong>. Ta zgodba se je kon\u010dala tako, ker je bil eden pravi\u010den. Prikazan je s stali\u0161\u010da Svetega pisma kot temeljne doktrine, da mora biti tisti, ki sodeluje z Bogom, \u010dist. To ne pomeni, da je brez greha, ampak <strong>\u010dist v svojem namenu<\/strong>, da ne stori ni\u010desar v svojem imenu. V tem je tudi prero\u0161ka nota. &nbsp;Prerok ne sme ni\u010desar storiti v svojem imenu, absolutno, v nobenem smislu in tu ni nobene mo\u017enosti za kompromis. Prerok ne more govoriti z zavestjo pokor\u0161\u010dine, \u010de si je nekaj pridr\u017eal zase. Mnogi so iskali sebe, ne Boga. Temeljno vpra\u0161anje je, da je en sam greh, ki zaslu\u017ei to ime: to je <strong>greh nevere<\/strong>. Ta greh je v tem, da ne verujem zato, ker ho\u010dem uveljaviti <strong>svoj jaz<\/strong>. To je tako velika nevarnost, da so napuh imeli za najve\u010dji greh. Greh je v tem, da \u010dlovek no\u010de delati iz zavesti pokor\u0161\u010dine Bogu, da no\u010de videti (ima o\u010di, pa ne vidi) in vse pripisuje sebi. To je tudi <strong>greh sodobne dru\u017ebe<\/strong> \u2026\u201d<\/p>\n\n\n\n<p>Ta zgodba nam tako daje upanje in tola\u017ebo, da je Gospod tudi z nami v na\u0161ih preizku\u0161njah, tako kot je bil z egiptovskim Jo\u017eefom in da bo lahko tudi na\u0161e bridkosti obrnil v dobro, \u010de bomo le sodelovali z Njim in verovali v Gospoda.<\/p>\n\n\n\n<p>&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; Zapisala oz. povzela: Polona Vesel Mu\u0161i\u010d<\/p>\n\n\n\n<p>Ljubljana, november 2022<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Na na\u0161em letnem sre\u010danjuna alumnov smo imeli prilo\u017enost prisluhniti javnemu nastopnemu predavanju ddr. Irene Avsenik Nabergoj ob izvolitvi v naziv redne profesorice za podro\u010dje religiologija in religijska antropologija. Spregovorila je o egiptovskem Jo\u017eefu (1 Mz 37\u201350) v medkulturnem in medreligijskem kontekstu. Zgodbo je \u0161e posebej analizirala z vidika \u010dustev. Predavanju (v \u017eivo in na daljavo) &hellip; <\/p>\n<p class=\"link-more\"><a href=\"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/2023\/02\/26\/srecanje-alumnov-duhovnega-izpopolnjevanja-v-letu-2022\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d<span class=\"screen-reader-text\"> &#8220;Sre\u010danje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja v letu 2022&#8221;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_eb_attr":"","footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-249","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-alumni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=249"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":251,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/249\/revisions\/251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=249"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=249"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/duhovnoizpopolnjevanje.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=249"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}