Za svoje življenje, delo in poslanstvo sem pridobila predvsem bolj odprt, svoboden, lahko rečem duhoven, a hkrati tudi človeški odnos do Boga, do bližnjega, kakor tudi do stvarstva. Za ta sad duhovnega izpopolnjevanja v sebi čutim globoko hvaležnost.
Ker živim v skupnosti, mi je bil dragocen tudi praktično izkustveni vikend. Tema je bila dinamika skupin in njihovo spremljanje. Ob tem mi ostaja izkušnja, da so nas vse vaje, ki smo jih delali v skupini, zelo povezale med seboj in da je za skupni uspeh potreben dogovor, določena pravila, sodelovanje, sprejemanje; osvojiti je potrebno način delovanja, potrebno je čutiti z bližnjim, biti nanj pozoren, in če je tako, se čuti prav vsak član v skupnosti zelo pomemben in dragocen.
Tudi spoznavanja drugih verstev, kakor tudi teme iz duhovnosti pravoslavja in protestantizma, so mi bile zelo dragocene in imam sedaj bolj pozitiven pogled nanje. Teme o duhovnem spremljevalcu in spremljancu pa so mi osvetlile pomen in vlogo duhovnega vodstva, ki je pomembno za vsakega, ki si želi poglobiti odnos z Bogom.
Kaj lahko ponudim drugim? Samo to, kar je živo ostalo v meni, bolj celosten pogled na življenje, ki ga oživlja in vodi Sveti Duh, če mu le to dopustimo. Kolikor bolj bom sama živela iz tega, kar mi je bilo dano, toliko več bodo tega lahko deležne tudi moje sosestre. (s. Gabrijela M.)