V teh dveh letih sem imela priložnost, da se poglobim v bogate vsebine s področja duhovnosti. Vesela sem, da sem lahko predavanja obiskovala preko spleta, ker bi mi bilo v živo ob službenih in družinskih obveznostih prenaporno. Z dobro organizacijo mi je sproti uspelo opraviti veliko večino nalog, nisem pa se utegnila še dodatno poglobiti v posamezne teme, ki so me zanimale.
Občutek imam, da sem vsako področje, o katerem smo razmišljali, malo »okušala«, ne pa tudi prežvečila in predelala. Kot bi rekel Sokrat: »Vem, da nič ne vem.« Kljub temu občutku pa se zavedam, da sem od študija prejela ogromno.
Ponujene so nam bile bogate vsebine, o katerih nismo vedno le razmišljali, ampak jih tudi preizkusili (seminarske naloge, branje besedil in pisanje refleksij, ogled filma po izbiri, priprava molitvene vaje za duhovni vikend, predstavitve na izbrano temo, … ). S sošolci in sošolkami smo se dobro spoznali in med seboj povezali, čeprav smo se večinoma srečevali na daljavo. Posamezne aktivnosti smo namreč izvajali tudi v skupinah, ne le frontalno. Na duhovnih vikendih smo (do)živeli pravo bratstvo in sestrstvo v Kristusu.
Kdor čuti v sebi primanjkljaj in lakoto na področju znanja o veri in si želi tudi osebno izkustveno rasti, je ta program zanj zelo primeren. Časovne zahteve študija? Eno popoldne na teden ter dve do tri ure dodatnega dela in dva vikenda v letu. Potrebna je dobra organiziranost, da opraviš vse obveznosti, a je mogoče. (Katja B.)