Po zakramentu sprave se lahko čisto konkretno dotaknemo neizčrpnega Božjega usmiljenja, s katerim Oče vedno znova prihiti k nam, kot je prihitel oče v priliki o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32). Jezusovo obličje razodeva Očetovo usmiljenje Vedno znova smo povabljeni, da se zaziramo v obličje Očeta preko Jezusa Kristusa, ki nam ga predstavljajo evangeliji. Jezusovo obličje … Nadaljuj z branjem Tvoji grehi niso tvoji, temveč so moji
Nenehno odpuščati!
Peter sprašuje Jezusa, kolikokrat naj odpusti svojemu bratu, ki greši zoper njega (Mt 18,21). Morda se kdaj tudi mi tako sprašujemo. Jezus odgovarja, da sedemdesetkrat sedemkrat, torej vedno (Mt 18,22). Kako je to mogoče? Za nas je nemogoče, ne pa za Boga. Tako on odpušča. Tako usmiljen je naš Oče. Takšni naj bi postajali tudi … Nadaljuj z branjem Nenehno odpuščati!
Pet jezikov opravičevanja
Iskreno opravičilo odstrani pregrado, ki je nastala zaradi krivice, in odpre vrata, da se lahko sčasoma obnovi zaupanje. Ko se opravičimo, prevzamemo odgovornost za svoje vedenje in se poskušamo pobotati s človekom, ki smo ga prizadeli. Brez opravičila žalitev ostane kot pregrada, kakovost odnosa pa se zmanjša. Dober odnos vedno prežema pripravljenost za opravičilo, odpuščanje … Nadaljuj z branjem Pet jezikov opravičevanja
Odpuščanje poživlja zakon
Pogosto se sliši, da je odpuščanje stvar volje. Če hočeš, moreš odpustiti. Da bi takšne trditve zvenele še bolj resnične, se navedejo čudoviti primeri. Odpuščanje ni odvisno zgolj od naše volje. Še sebi ne zmoremo odpustiti, tudi če še tako zelo hočemo, kaj šele drugemu, ki nas je ranil, prizadel. Še posebej težko je odpustiti … Nadaljuj z branjem Odpuščanje poživlja zakon
Odpuščaje: dar novega življenja
Odpuščanje ni proces, skozi katerega mora tisti, ki mi je povzročil krivico, ampak je proces, v katerega stopam jaz sam skupaj z Bogom. Odpuščanje ne pomeni, da delam nekaj za drugega, ampak je največji dar, ki ga lahko prejmem in ga lahko po Božji milosti podarim še drugemu. Ni Božja zapoved, ampak je Božje povabilo, … Nadaljuj z branjem Odpuščaje: dar novega življenja
Trije povezovalni momenti v terapevtskem procesu odpuščanja in krščanski model odpuščanja (Tomaž Erzar)
Številne raziskave ugotavljajo, da so neodpuščanje,zamera in jeza tesno povezani s slabim telesnim in psihičnim zdravjem. Psihični obrambni mehanizmi izolirajo bolečino od ostalega doživljanja, toda s tem razcepijo notranji svet človeka in mu onemogočijo, da bi se dotaknil bolečih plasti doživljanja, ki so pod jezo. Terapevtski model odpuščanja poskuša odpraviti vlogo jezne žrtve in vsebuje … Nadaljuj z branjem Trije povezovalni momenti v terapevtskem procesu odpuščanja in krščanski model odpuščanja (Tomaž Erzar)
Zakaj je odpuščanje samemu sebi tako pomembno?
Ko se nam zgodi krivica, je povsem naravno, da nas to notranje prizadene, da nas zaboli. To je podobno, kot če se npr. ranimo z nožem ali se udarimo itd. Ne bi bilo naravno, če bi ničesar ne čutili. Če je koža zdrava, potem zelo hitro začutimo bolečine. Če ne bi čutili bolečine, potem bi … Nadaljuj z branjem Zakaj je odpuščanje samemu sebi tako pomembno?