1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Nebeški Oče, prosim te za milost Svetega Duha, da bom mogel globlje dojeti, kaj mi želiš povedati s tem, da je Jezus Božje Jagnje in da se je Sveti Duh spustil nadenj v podobi goloba.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janez 1,29-34

29 Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. 30 Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. 31 In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu.« 32 In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. 33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ 34 In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Ustavim se za nekaj časa ob podobi jagnjeta in goloba, da mi bosta mogli spregovoriti in bom lažje dojel, kaj mi Oče po Jezusu želi povedati o sebi in Jezusu, o meni in drugih.

− Vzamem si čas, da v molku in tišini ozavestim milostno navzočnost Svetega Duha v sebi in mu dopustim, da sme delovati v meni in po meni.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Ta evangeljski odlomek govori o dveh živalih z velikim duhovnim pomenom v Svetem pismu: o jagnjetu in golobu.

− Božje Jagnje spominja na lik zmagovitega Jagnjeta v knjigi Razodetja: v 7,17 je Jagnje pastir narodov; v 17,14 Jagnje zdrobi zle sile na zemlji. V Jezusovem času so si ljudje predstavljali, da se bo ob koncu časov pojavilo zmagovito Jagnje, ki bo uničilo sile greha, nepravičnosti in zla. Ta pogled je skladen z eshatološkim pridiganjem Janeza Krstnika, ki je svaril, da je Božja jeza neizbežna (Lk 3,7), da je sekira že položena na korenine dreves in da je Bog pripravljen posekati in vreči na ogenj vsako drevo, ki ne daje dobrega sadu (Lk 3,9; Mt 3,12; Lk 3,17). Tako je opisal Jezusa kot Božje Jagnje, ki uniči greh sveta (1 Jn 3,5; 3,8).

− Božje Jagnje spominja tudi na trpečega služabnika, o katerem govori Deutero-Izaija: 42,1-4.7.9; 49,1-6.9.13; 50,4-9.11; 52,13-53,12). Jezusa so v tej luči videli prvi kristjani (Apd 8,32; Mt 8,17; Heb 9,28). Tudi Janezov evangelij ga opisuje kot trpečega služabnika (Jn 12,38), ki bo odvzelo grehe sveta.

− Božje Jagnje je tudi pashalno jagnje. Za krščansko skupnost, za katero je Janez napisal svoj evangelij, je to s svojo smrtjo odpravilo greh sveta. Dejansko je v Jn 19,14 zapisano, da je bil Jezus obsojen na smrt na predvečer pashe, torej v času, ko so duhovniki v templju začeli žrtvovati pashalna jagnjeta za veliko noč.

− Sveto pismo vidi goloba globoko povezanega z gnezdom. V našem besedilu pomeni, da je Duh v Jezusu našel svoje »gnezdo«, svoj življenjski prostor ljubezni. Poleg tega simbolizira Očetovo ljubezen, ki počiva na Jezusu kot v stalnem bivališču (Mt 3,16; Mk 1,10; Lk 3,22).

− Izraz “kot golob” je uporabljen v povezavi z glagolom »spuščati se«. Na ta način želi odlomek povedati, da ne gre za fizičnega goloba, ampak za način, kako se Duh spušča (kot let goloba), v smislu, da ne vzbuja groze ampak zaupanje. Takšna svetopisemska simbolika goloba  nima vzporednih simbolov, vendar pa stara rabinska eksegeza primerja lebdenje Božjega Duha nad prvobitnimi vodami s frfotanje goloba nad svojim gnezdom. Ni izključeno, da je Janez z uporabo tega simbola želel povedati, da je spust Duha v obliki goloba jasna referenca na začetek stvarjenja: utelešenje Božjega načrta v Jezusu je vrh in cilj Božje stvarjenjske dejavnosti. Božja ljubezen do Jezusa (ki ustreza gibanju goloba, ki se vrača v svoje gnezdo) ga je spodbujala, da je ljudem posredoval polnost svojega božjega bistva (Duh je ljubezen in zvestoba).

− Oznanjevanje evangelija ne pomeni posredovanja teoretičnih resnic niti ni zbirka moralnih naukov. Pomeni predvsem omogočiti ljudem, da izkusijo Jezusa Kristusa, ki je − po Janezovem pričevanju − prišel na svet, da bi človeštvo rešil greha, zla in smrti. Zato ne moremo posredovati evangelija in hkrati ne biti pozorni na vsakdanje potrebe in pričakovanja ljudi. Govoriti o veri v Jezusa, v Jagnje Božje, ki odvzame greh sveta, pomeni govoriti ljudem našega časa in se najprej vprašati, kaj iščejo v globini svojega srca.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Nebeški Oče, hvala ti za to uro molitvenega premišljevanja. Hvala ti, da sem smel biti ob Jezusu, ki je Božje Jagnje in je poln Svetega Duha, in okušati, kako sem po njem deležen odpuščanja in milosti Duha.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak