1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Nebeški Oče, hvala ti za adventni čas, ki nas vabi, da postajamo še bolj pozorni na znamenja, po katerih razodevaš svojo bližino in odrešenjsko delovanje po svojem Sinu Jezusu Kristusu v Svetem Duhu. Naj nam tvoj Duh pomaga, da bomo vedno pripravljeni odgovoriti nanje in biti tvoji sodelavci.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Mateju 24,37-44

37 Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. 38 Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, 39 in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. 40 Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. 41 Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. 42 Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! 43 Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. 44 Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Večkrat se poskusim ustaviti vsaj za pet minut in ozavestiti bližino in delovanje Boga Očeta po Kristusu v Svetem Duhu. Kaj mi je dano preko tega?

− Jezus prosi svoje učence za dvoje: za stalno pozorno budnost ter za mirno in predano zaupanje. Prosim Svetega Duha, naj mi pomaga, da bom lahko to uresničil.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Ko je Jezus pozival svoje poslušalce k budnosti, se je skliceval na dva dogodka iz Stare zaveze: Noeta in Sina človekovega. “Noetovi dnevi” se nanašajo na opis potopa (1 Mz 6,5-8,14). Podoba “Sina človekovega” izvira iz vizije preroka Danijela (Dan 7,13). V Noetovih dneh je večina ljudi živela brez skrbi, ne da bi se zavedala, kaj se približuje. Življenje se je odvijalo preprosto in ničesar se niso zavedali, dokler ni prišel potop in jih vse utopil. V Danijelovem videnju bo sin človekov nepričakovano prišel na oblakih in njegov prihod bo razglasil konec zatiralskih imperijev. In podobno bo, ko “pride Sin človekov”.

Z besedami, da bosta dva moža na polju, “eden bo vzet, drugi bo ostal”, je želel nakazati različno usodo ljudi. Nekateri bodo vzeti, to pomeni, da bodo prejeli odrešenje, drugi pa ga ne bodo prejeli. Tako se je zgodilo tudi ob potopu, ko so bili rešeni samo Noe in njegova družina skupaj z dvojico vseh živali (1 Mz 7).

Bog Oče je tisti, ki določa uro Sinovega prihoda. Toda Božji čas se ne meri z našo uro ali koledarjem. Za Boga je en dan lahko enak tisočim letom in tisoč let enemu dnevu (Ps 90; 2 Pt 3,8). Božji čas (kairos) je neodvisen od našega časa (cronos). Vanj se ne moremo vmešavati, vendar moramo biti pripravljeni na trenutek, ko se bo zgodil. To se lahko zgodi danes, lahko se zgodi čez tisoč let.

Zagotovo nihče ničesar ne ve o dnevu ali uri konca sveta (Mt 24,36). Kljub vsem ocenam ali izračunom, ki jih ljudje delajo  glede datuma konca sveta, tega nihče ne more izračunati z gotovostjo. Tisto, kar daje varnost, ni poznavanje ure konca, ampak Jezusova beseda, ki je navzoča v našem življenju. Svet bo namreč minil, njegova beseda pa ne bo nikoli minila (Iz 40,7-8).

Ko Sveto pismo govori o “koncu sveta”, se ne nanaša nanj, ampak na konec sveta, kjer vladata nepravičnost in moč zla. Ta svet krivic se bo končal, namesto njega pa bosta nastala “novo nebo in nova zemlja”, kar je napovedal Izaija (Iz 65,15-17) in predvideva Razodetje (Raz 21,1).

Nihče ne ve, kdaj in kako bo konec tega sveta (Mt 24,36), saj si nihče ne more predstavljati, kaj je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo (1 Kor 2,9). Novi svet življenja brez smrti presega vse, tako kot drevo presega seme (1 Kor 15,35-38).

Bog pride takrat, ko ga najmanj pričakujemo. Jezus prosi svoje učence za dvoje: za stalno pozorno budnost ter za mirno in predano zaupanje.

Jezus Kristus je vedno z nami in trka na vrata našega srca. Spoštuje našo svobodo. Če slišimo njegovo nežno trkanje in ga sprejmemo, bo vstopil v našo sredo. Naj nas zato njegova beseda v Svetem pismu in delovanje Svetega Duha, ki prebiva v vas, pritegneta h globlji veri, upanju in hrepenenju po njegovem kraljestvu pravičnosti, miru in veselja. Kdor je buden ter posluša in sliši njegovo besedo, jo tudi udejanja, ne bo razočaran.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Nebeški Oče, hvala ti, da sem smel biti s teboj po tvojem Sinu v moči Svetega Duha. Hvala, da mi daješ možnost, da se ustavim vsaj za nekaj minut med različnimi opravili ter se vadim v pripravljenosti prisluhniti tebi in uresničiti to, kar mi govoriš.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak