1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Lazar trka na naša vrata tam, kjer mislimo, da smo močni, da imamo prav in da ničesar ne potrebujemo. Trka nežno. Gospod, pomagaj mi odpirati vrata tebi, milini, ki prihajaš do mene po ljudeh.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 16,19-31

19 »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ 25 Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ 27 Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ 29 Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ 30 Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ 31 On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kdo bi lahko bil Lazar v mojem življenju, ki naj mu odprem vrata?

− S kom lahko delim darove? Kako se pogovarjam z drugimi?

− Jezus Kristus, kje me obiskuješ v teh dneh? Pomagaj mi, prosim, da te tam sprejmem.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

V priliki revež umre prej kot bogataš. To je opozorilo. Do trenutka, ko je bil revež pred vrati, torej živ, je bilo še vedno mogoče, da bi se bogataš rešil. Ko pa umre, umre tudi edino orodje za odrešitev bogatega.

Revež umre in angeli ga odnesejo v Abrahamovo naročje, ki je vir življenja, iz katerega se rodi Božje ljudstvo. Lazar, revež, pripada temu ljudstvu, je del Abrahamovega ljudstva . Bogataš, ki misli, da je Abrahamov sin, tudi umre in je pokopan. Ne gre pa v Abrahamovo naročje, ker ni njegov sin!

Tu se uvod v priliko konča. Zdaj se začne razkrivanje njenega pomena v pogovoru med bogatim možem in očetom Abrahamom.

Prilika je kot okno, ki nam ga Jezus odpre, da bi lahko videli na drugo stran življenja, na stran Boga. Ne gre za vprašanje nebes ampak za  pravo stran življenja, ki jo odkrijemo le z vero in ki je bogataš brez vere ne zazna. Prevladujoča ideologija mu preprečuje, da bi jo odkril. Šele v luči smrti se ta v bogataševem umu razgradi in pokaže se mu prava vrednost življenja. Sreča se spremeni: bogataš trpi, revež je srečen. Bogataš ob pogledu na Lazarja v Abrahamovem naročju prosi, naj Lazar nekoliko olajša njegovo trpljenje. V luči smrti bogataš odkrije, da je Lazar njegov edini možni dobrotnik. Toda zdaj je že prepozno! Bogataš brez imena je “pobožen” jud (ali kristjan), pozna Abrahama in ga imenuje Oče. Abraham mu odgovori in ga imenuje sin. To pomeni, da je v resnici Abrahamova beseda namenjena bogatašu, ko  je bil še živ. Kdor je namreč živ, ima možnost, da postane Abrahamov sin, če odpre vrata Lazarju, ubogemu človeku, edinemu, ki mu v Božjem imenu lahko pomaga. V resnici za bogataša odrešitev ni v tem, da mu Lazar da kapljico vode in ga osveži, ampak da sam odpre zaprta vrata svoje hiše in stopi v stik z ubogim človekom. Le tako bo mogoče premagati veliko brezno, ki ga ločuje.

V Abrahamovem odgovoru se pred bogatašem pojavi resnica štirih gorja (Lk 6, 24-26).

Bogataš ne želi, da bi njegovi bratje trpeli enake muke. Lazar, revež, je edini pravi posrednik med Bogom in bogatašem, ta pa  v času svojega življenja ni skrbel zanj ampak zase in za svoje brate. Nikoli ga ni skrbelo za reveža! Podoben je starejšemu sinu (Lk 15, 25-30), ki je hotel imeti gostijo s svojimi prijatelji, ne pa s svojim izgubljenim bratom. Abrahamov odgovor je jasen. Imajo Sveto pismo!

Bogataš je imel Sveto pismo. Znal ga je celo na pamet. Toda nikoli se ni zavedel, da ima to  nekaj opraviti z revnimi, ki so bili pred njegovimi vrati. Ključ za razumevanje njegovega smisla in odrešenja je ubogi Lazar, ki je sedel pred vrati bogataša!

Bog prihaja k nam v osebi ubogega človeka, ki sedi pred našimi vrati, da bi nam pomagal premagati nepremostljivo brezno. Lazar je tudi Jezus, Mesija in služabnik, ki ni bil sprejet, a je njegova smrt vse korenito spremenila. V luči smrti ubogega človeka se vse spremeni.

Kraj muk je položaj oseb brez Boga. Četudi bogataš misli, da ima vero, ne ve, kako biti z Bogom, saj revežu ne odpre vrat, kot je to storil Zahej (Lk 19, 1-10).

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus Kristus, hvala, da nam postaviš sestre in brate pred vrata in da vztrajno trkajo. Le tako se nam more počasi odtaliti srce in vrata odpremo. Hvala, da si se nam ti podaril, da smo nate lahko izpljuvali vso svojo trdoto in da se lahko odpremo tvoji nežni Ljubezni.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak