1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Naš Bog je razsipen, ko nas obdaruje. Če te darove uporabljamo zase, zapravljamo premoženje, služimo mamonu. Če mislimo, da se ničesar ne da, onesposobimo sebe in druge. Gospod pa nas vabi, da se odpremo ljudem, da dajemo in odpuščamo. Gospod, naj gledam tebe, da vidim sonce, ki mi kaže pot, naj poslušam tebe, da lahko sledim tvojemu glasu, ki me vodi k sestram in bratom.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 16,1-13

1 Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. 2 Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ 3 Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. 4 Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹ 5 Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ 6 Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ 7 Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹ 8 In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči. 9 Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. 10 Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. 11 Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? 12 In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? 13 Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Darovi, milosti, ki jih prejmemo, so premoženje, ki ga upravljamo. Ko jih uporabljamo za druge, dobro upravljamo premoženje. Komu lahko še namenim darove, milosti, ki jih prejemam? Kako?

− Gospoda prosim, da skupaj zreva moje življenje. Naj mi pokaže, kje se zatekam k mamonu. Prosim ga, da mi pokaže drugo pot, njegovo pot, pot njegove volje.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Odlomek pravi, da je gospodar pohvalil svojega krivičnega oskrbnika, ker je ravnal “preudarno”. Gre za modrost, ki izhaja iz pozornega, poglobljenega razmišljanja, iz razmisleka, študija in uporabe uma, naklonjenosti do nečesa, kar je zelo zanimivo. Ta izraz najdemo na primer v Mt 7,24, kjer je prava preudarnost prikazana pri človeku, ki je gradil svojo hišo na skali in ne na pesku, torej pri človeku, ki svoj obstoj utemeljuje na Gospodovi besedi. Prav tako tudi v Mt 25, kjer pravi, da so device, ki so imele  v svojih svetilkah olje, preudarne, tako da jih ni prevzela tema, ampak so znale z nepremagljivo in neomadeževano ljubeznijo čakati Ženina in Gospoda, ko se vrne. Zato je bil ta oskrbnik preudaren. Ne zato, ker je izkoriščal druge, ampak ker je znal uravnavati in preoblikovati svoje življenje v skladu z mero in obliko življenja svojega Gospoda: popolnoma se je predal, z vsem svojim bitjem, umom, srcem, voljo, željo v posnemanju tistega, ki mu je služil.

Druga beseda, ki se večkrat ponovi, je “krivičnost”. Za skrbnika je bilo rečeno, da je krivičen. Gre za pristransko ali nepravično razdelitev, ki ni uravnotežena. Ne omogoča harmonije. Povzroča kopičenje na eni strani in pomanjkanje vsega na drugi. Povzroča zlome, rane, bolečino na bolečino.

Vsi na nek način prihajamo v stik z resničnostjo krivičnosti, saj ta pripada temu svetu. Čutimo, da nas vleče na eno ali  drugo stran. Izgubljamo harmonijo, ravnovesje in lepoto. Evangelij obsoja to močno pomanjkanje harmonije, ki jo povzročajo najrazličnejše vrste kopičenja. Kaže nam pot, kako priti do ozdravljenja, ki se zgodi po delitvi, ko dajemo z odprtim srcem, z usmiljenjem, kot to dela Oče in se pri tem ne utrudi. Na ta način ne bomo postali revni oz. nam ne bo manjkalo ničesar, kar potrebujemo za življenje.

Beseda mamon se pojavlja v celotnem Svetem pismu, tudi v tem poglavju in v Mt 6,24. Gre za semitski izraz, ki ustreza “bogastvu”, “posesti”, “dobičku”. Pomeni pa tudi skoraj poosebljenje boga − denarja, ki mu ljudje pogosto nespametno služimo kot sužnji neusahljivega sla »po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje« (Kol 3,5).

Jezus nam s to priliko postavlja jasno vprašanje: »Komu hočete služiti?” Postavljeni smo pred izbiro, kot je bilo judovsko ljudstvo ob Jozuetovem govoru: ali bodo služili Bogu, ki jih je osvobodil iz Egipta, ali bogovom poganov (Joz 24,15). Kaj je tisto, za kar se danes kot pogosto nespameten, nezvest in krivičen oskrbnik odločam z vsem srcem in močjo? Se odločam za služenje Gospodu (Apd 20,19; 1 Tes 1,9; Gal 1,10; Rim 12,11) ali pa komu drugemu? Izbira je samo ena, edinstvena in konkretna!

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ko me nekateri trenutki stisnejo, ko se čutim nemočnega, izdanega, prestrašenega, izgubljenega, mi ti pokažeš luč, pokažeš mi pot, ki me vodi k tebi. Hvala, da te trenutke vidiš kot priložnost, da se zbližava!

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak