1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus Kristus, samo ti nam daješ dostojanstvo, ne moremo si ga vzeti sami. Pomagaj mi, prosim, ohranjati držo ponižnosti in hvaležnosti za vse, saj mi ti v svoji brezkončni ljubezni podarjaš vse in še več.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 14,1.7-14

1 Ko je v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. 7 Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sedeže. Govoril jim je: 8 »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, 9 pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. 10 Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; 11 kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« 12 Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. 13 Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, 14 in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Z Jezusom Kristusom pogledam, čigavi so projekti, dejavnosti, načini molitve, ki jih izvajam. Me je on povabil v njih ali si jih zastavljam sam? Prosim ga za jasnost, da mi pokaže, kaj želi.

− Jezus Kristus pride tudi k nam spoštljivo. V naše središče ga lahko povabimo le sami. Spoštuje našo svobodno voljo. Če mu dam prvo mesto, kaj se lahko spremeni?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Ko je bil Jezus v farizejevi hiši, ki ga je povabil k jedi, je opazoval, kako si povabljeni prizadevajo dobiti prva mesta. To je zelo pogosta drža v življenju, ne le pri mizi: vsakdo skuša dobiti primat tudi glede pozornosti in upoštevanja s strani drugih. To izkušnjo imamo vsi. Toda bodimo pozorni na Jezusove besede, s katerimi nas nagovarja, naj se vzdržimo iskanja prvega mesta. To ni le spodbuda k dobri vzgoji, ampak je pravilo za življenje v Božjem kraljestvu.

Jezus pojasnjuje, da je Bog tisti, ki vsakemu daje dostojanstvo in čast. Ne moremo si dati tega sami. Ne temelji na lastnih zaslugah, vlogah, slavi ali ugledu. Bog je tisti, ki bo tega, ki se bo poviševal, ponižal, in kdor se bo poniževal, ga bo povišal (Lk 14,11). Bog torej dvigne majhne in uboge, kakor je Jezus storil, ko je moža z vodenico, ki je bil izključen, ozdravil in mu omogočil, da je lahko na sobotni praznik skupaj z drugimi jedel pri mizi (Lk 14,2-5).

Podobno kot v blagrih tudi tukaj Jezus obrne sodbo in vedenje tega sveta. Tistega, ki se prepozna kot grešnika in ponižnega, Bog povzdigne, kdor pa namesto tega namerava dobiti priznanje in prva mesta, tvega, da se bo izključil s pogostitve.

V govoru izraelskim voditeljem pokaže, da je ponižnost tista, ki omogoča gradnjo pravih odnosov v Božjem kraljestvu. Prav ta se je v polnosti razodela v učlovečenju druge Božje osebe (Flp 2, 6-8). To njeno veličastno izpraznjenje same sebe, da bi se lahko po njej v polnosti razodel Bog Oče ter njegova ljubezen in slava, je v temelju ozdravilo, spravilo in osvobodilo vse človeštvo in stvarstvo. Kdor sprejme njegovo ponižnost, postane zmožen graditi Božje kraljestvo, ki naj bi bilo navzoče v vsaki skupnosti njegovih učencev, v njegovi Cerkvi.

Jezus nam daje nova merila za izbiro gostov. Izključena so priporočila in privilegiji (Lk 14,12-13). Seznam se začne z revnimi, ki so v Lukovem evangeliju upravičenci do blagrov: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo.« (Lk 6,20) Omenjeni so telesno prizadeti, invalidi, ki so bili izključeni iz skupnosti farizejev in iz njihovega obreda (2 Sam 5,8; 3 Mz 21,18). Enak seznam najdemo v priliki o veliki pojedini: revni, pohabljeni, slepi, hromi zavzamejo mesto uglednih gostov (Lk 14,21).

Prilika se zaključi z veselo vestjo: »Blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.« (Lk 14,14). Končni, eshatološki obed, ki se bo zgodil, ko se bo Božje kraljestvo v polnosti uresničilo in bomo v polnem občestvu s troedinim Bogom, se pripravlja danes, med drugim tudi s tem, da sedimo in jemo skupaj za isto mizo z vsakim človekom, še posebej z obrobnimi in izključenimi. Če ne bomo izključevali drugih, gotovo ne bomo izključeni iz večnega obeda v nebeški slavi.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus Kristus, ti me vsakič povabiš nazaj, ko izstopim iz odnosa s teboj. Ko želim vse sam, postanem hrom, slep, nebogljen. Vsakič mi spet podarjaš svojo ljubezen. Ko ti sledim, si milostni Gostitelj na gostiji obilja. Hvala ti!

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak