1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, prosim te, pomagaj mi, da bom danes odprt za ljubezen, ki mi jo podarjaš, v vseh oblikah, tudi drugačnih, kot si jih predstavljam kot možne. In naj bom kot piščal, ki ljudem ponese melodijo ljubezni.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 9,18-24

18 Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« 19 Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« 20 Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.«

21 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu pripovedovali. 22 Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen.« 23 Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. 24 Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kdo je Jezus zame? Kaj mi želi povedati o sebi v tem odlomku?

− Kaj se v meni bojuje zdaj? Kaj mi je težko izpustiti, da bi lahko videl Jezusov način?

− Sprejeti križ pomeni tudi sprejeti poslanstvo, da skozi mene, po meni pride Božji glas do ljudi. Katero melodijo želi zaigrati po meni? Kaj me vabi, da sporočam s svojim življenjem v tem času?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Mnogi v Izraelu so v Jezusu prepoznali mogočnega Božjega moža in ga celo primerjali z največjimi preroki. Peter, ki se je vedno hitro odzval, kadar je Jezus spregovoril, je izpovedal, da je Jezus resnično “Božji Kristus” − “Sin živega Boga” (Mt 16,16). Tega mu ni mogel razodeti noben smrtnik, ampak samo Bog Oče. Z “očmi vere” je odkril, kdo je Jezus v resnici bil. Spoznal je, da je bil veliko več kot le velik učitelj, prerok in tisti, ki dela čudeže.

Peter je bil prvi apostol, ki je javno razglasil, da je Jezus Maziljenec, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, da bi odrešil padli človeški rod, zasužnjen z grehom in odrezan od večnega življenja z Bogom (Lk 9,20; Apd 2,14-36). Beseda “Kristus” v grščini je prevod hebrejske besede “Mesija” − obe  pa dobesedno pomenita Maziljenec.

Po njegovi izpovedi vere jim je Jezus takoj strogo naročil, naj molčijo o njegovi identiteti kot maziljenega Božjega Sina. Zakaj? Ali jih ni prav zato izbral in imenoval za apostole, da vsem oznanjajo to veselo novico?

Jezus je vedel, da takrat še niso mogli v celoti razumeti njegovega poslanstva in načina, kako ga bo uresničil. Do takrat so še bile neizpolnjene stvari, ki jih bodo morali vključiti v svoje pravo oznanjevanje o njem. Vanj bodo namreč morali vključiti tudi oznanilo o njegovem trpljenju in smrti na križu ter o njegovem vstajenju od mrtvih, ki bo veličastno znamenje in bo potrdilo, da je resnično tudi pravi Bog. S svojim vstajenjem bo namreč odpravil večno smrt. Omogočil bo odpuščanje grehov in izničil večno prekletstvo. Ker vsega tega takrat še niso vedeli, jim je naročil, naj skrivnost o tem, da je Mesija, varujejo s časovno primernim molkom.

Jezus je svojim učencem povedal, da mora Mesija trpeti in umreti, da bi se uresničilo Božje odrešenjsko delo. Prav tako jim je dal jasno vedeti, da je lahko njegov učenec samo tisti, ki se odpove sebi, vzame vsak dan svoj križ in hodi za njim ter izgubi svoje življenje zanj, za življenje po njegovi ljubezni.

Učenci so bili nad vsem tem zelo presenečeni. Niso mogli dojeti, da so Božje misli in poti zelo drugačne od naših misli in poti (Iz 55,8).

Če želimo biti deležni zmage Gospoda Jezusa Kristusa, je torej potrebno vzeti svoj križ in mu slediti, kamor nas vodi. Kaj je “križ”, ki ga moramo vsak dan vzeti na svoje rame? To ni samo tisto, kar doživljamo in dojemamo kot veliko težavo ali naše nemoči. Tudi ne to, da se naše misli, razumevanja in načrti ne skladajo s tem, kar se dejansko zgodi, ker je Bog Oče to dopustil. Križ je predvsem naša vera v moč njegove ljubezni, ki je šla do konca, do smrti na križu. Poznati Jezusa Kristusa pomeni spoznati moč njegovega vstajenja, s katerim je dokončno premagal greh in smrt. Sveti Duh želi vsakemu dati darove in moči, ki jih potrebujemo, da bi živeli kot Božji sinovi in hčere sredi vse vseh stisk in skušnjav. V veri se mu zato vedno znova odpirajmo in mu dajmo možnost, da lahko udejanji v nas svoje poslanstvo.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Jezus, da me počasi vodiš do svoje podobe, da uzrem, kdo si. Krepiš mojo vero, da si Ljubezen, ki zame da vse in mi vse odpušča. Hvala za vsa znamenja, ki me spomnijo na tvojo Ljubezen, da lahko to melodijo Ljubezni ponesem naprej.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak