1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus, ti si pokazal način, kako nas hočeš ljubiti – do konca, brez naših zaslug. Tako naj ljubimo sestre in brate. Gospod, odpiraj moje srce za tvojo ljubezen, da jo bom lahko živel.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 13,31-35

31 Ko je šel ven, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. 32 Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. 33 Otroci, le malo časa bom še z vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: Kamor grem jaz, vi ne morete priti. 34 Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! 35 Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kje se mi je v zadnjih dneh kazala Kristusova ljubezen do mene?

− Kako lahko danes živim ljubezen do Jezusa Kristusa?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Pri branju odlomka te velikonočne nedelje se najprej osredotočimo na prvo besedo, ki jo je Jezus uporabil v svojem poslovilnem govoru: “Zdaj.” “Zdaj je bil Sin človekov poveličan.” Kateri “zdaj” je to? To je trenutek križa, ki sovpada z njegovim poveličanjem. Križ je “zdaj” največja manifestacija resnice. Ura smrti na križu je vključena v Božji načrt; to je “ura”, ko bo Očetova slava zasijala na svetu po slavi “Sina človekovega”. V Jezusu, ki v uri križa izroča svoje življenje Očetu, je Bog poveličan tako, da razkrije svoje božansko bistvo in sprejme človeštvo v občestvo s seboj. V Sinovi slavi je njegova “izjemna ljubezen” do vseh moških in žensk, vse do darovanja samega sebe za tiste, ki ga izdajajo. Sinova ljubezen je takšna, da nase prevzame vse uničujoče in dramatične situacije, ki bremenijo življenje in zgodovino človeštva.

Judova izdaja ne simbolizira toliko dejanje posameznika, temveč celotnega zla človeštva, nezvestega Božji volji, življenja v Božji ljubezni. Judova izdaja ostaja dogodek, poln skrivnosti. Na nek način nam daje možnost, da Jezusa bolje spoznamo. Omogoča nam videti, kako zelo ljubi svoje. Kristus nas, svoje prijatelje, nikoli ne izda, četudi si to zaslužimo, četudi se mu upiramo, četudi ga zanikamo. V njegovih očeh in v njegovem srcu smo vedno njegovi “prijatelji”. Juda je Gospodov prijatelj tudi v trenutku, ko je s poljubom izdal svojega Učitelja.

V v. 33 opazimo spremembo v Jezusovem poslovilnem govoru. Ne uporablja več tretje osebe. Učitelj se zdaj obrača na “vas”. Ta “vi” je v množini in uporablja grško besedo, ki je polna nežnosti − “otroci”. Z uporabo te besede ter s tonom glasu in odprtostjo srca Jezus učencem konkretno izrazi neizmerno nežnost, ki jo goji do njih.

V v. 34 beremo: “Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj.” Grška beseda kathòs (kot) ni namenjena zgolj primerjavi: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Njen pomen je lahko zaporedje vzročnosti: “Ker sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj ljubite.” Ta zapoved ima lahko tudi eshatološki pomen. V tem smislu izraža Jezusovo željo, da bi ga v času njegove »relativne« odsotnosti in v pričakovanju njegovega drugega prihoda ljubili in mu služili v osebi njegovih bratov in sester.

Nova zapoved je edina Jezusova zapoved. Če ni ljubezni, ni ničesar. Magrassi pravi: »Vsak brat je Kristusov zakrament. Preučimo svoje vsakdanje življenje: ali živimo tako z bratom in sestro od jutra do večera, da ga sprejmemo in ljubimo kot Jezusa Kristusa?«

Poklicani smo stopiti iz sebe, da bi bili bližnji tistemu, ki nas potrebuje, začenši z najbližjimi in z najbolj skromnimi zadevami vsakdanjega življenja.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Do konca si me ljubil, Jezus, odrešil si me. In v to ljubezen me vabiš vsak dan, da jo živim z ljudmi okoli mene. Hvala za priložnosti, ki mi jih daješ, da zaznavam tvojo ljubezen do mene in da jo lahko živim in predajam naprej, da je v blagoslov mnogim.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak