1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, moj Pastir, naj bo moje srce tvoje: naj imam pretanjen posluh za tvoj glas, naj imam pogum, da se ti prepustim in ti sledim, naj imam gorečnost za tebe, ki se bo kazala v sobivanju z ljudmi.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 10,27-30

27 Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. 28 Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. 29 Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. 30 Jaz in Oče sva eno.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kateri glas je v meni glasen v zadnjem času? Kaj mi poskuša povedati Gospod?

− Kakšna podoba se zgodi v meni, ko poslušam ta odlomek?

− Če zaupam, da sem v Gospodovih rokah, v rokah Ljubezni, kaj si lahko dopustim v naslednjih dneh?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Ob današnjem evangeljskem odlomku se lahko kot Jezusovi učenci veliko naučimo. Če ga počasi beremo, se lahko učimo poslušati in slišati Gospodov glas. Poslušajmo, katera »beseda« ali »podoba« se zgodi v naših mislih ali srcu. Ne razmišljajmo, kaj bi morali slišati ali kakšno podobo bi morali imeti. Preprosto prisluhnimo  njemu, ki nas ljubi in govori nam osebno, polaga to na naše srce.

Ob tem odlomku nam lahko ostanejo besede: Moje ovce. Katere lastnosti imajo njegove ovce? Jezus pravi: »slišijo moj glas« in »hodijo za menoj«.

Da bi lahko poslušali in slišali, moramo najprej zapreti usta in nehati govoriti ter odpreti ušesa, srce in začeti poslušati. Slediti pomeni, da nehamo bežati in se odločimo, da bomo sledili glasu, ki ga slišimo. Če ne sledimo Jezusu, komu potem sledimo? Vedno namreč nekomu sledimo. To je vpisano v našo najbolj notranjo notranjost.

Gospod nas vsak dan vodi na dobre pašnike − kraje, kjer se lahko hranimo z njegovo besedo in pijemo iz izvirov žive vode, ki je njegov Sveti Duh (Jn 7,38-39; Jn 4,14). Če se mu pustimo voditi, bomo našli hrano in moč, ki ju potrebujemo, da bomo mogli vedno znova prepoznati njegov glas izmed mnogih drugih, mu slediti in ga udejanjati sredi svojega življenja in časa.

Poslušati in slišati pomeni tudi »poslušnost«. Poslušni smo lahko le, če poslušamo. In poslušno slediti slišanemu ni vedno enostavno, je lahko prav težko. To je pravo pričevanje.

Jezus Kristus je vedno poslušal Očeta in mu bil poslušen − in to ga je stalo. Ko vidimo, da bo tudi nas poslušanost nekaj stala, nas lahko zgrabi panika in želimo pobegniti.

Jezus se tega zaveda, zato daje zagotovilo: Nihče mi jih ne more vzeti iz rok. Te besede so zelo pomembne, zato so izrečene dvakrat. Zelo človeško je namreč, da nas ves čas prevevajo panika, tesnoba in strah, zato želi pomiriti naše srce. Smo v njegovih rokah, v rokah ljubezni.

Tudi apostol Peter nam pravi, da je Gospod Jezus dobri pastir in varuh naših duš (1 Pt 2,25). Skrbno in osebno bdi nad vsako svojo ovco, nad učenci, ki mu pripadajo. Vsakega od nas osebno pokliče po imenu, naj mu sledi. A v Božje naročje ne bo prišel, če ga ne prepozna po delih ljubezni. Obljublja nam, da bo naš varuh in zaščitnik pred pastmi našega sovražnika, satana, očeta laži in morilca od začetka (Jn 8,44).

Jezus tudi poudarja, da sta z Očetom eno  v mislih, volji, čutenju, ljubezni, v besedah in dejanjih. To zedinjenje med njima ni bilo nekaj samodejnega, ampak je bil sad poslušnosti: »Vedno delam, kar je všeč mojemu Očetu.« (Jn 8,29; 6,38; 17,4) »Moja hrana je izpolnjevati Očetovo voljo.« (Jn 4,34; 5,30) Pismo Hebrejcem pravi, da se je Jezus naučil poslušnosti iz tega, kar je trpel (Heb 5,8). »Bil je pokoren do smrti in sicer smrti na križu.« (Flp 2,8) Jezusova poslušnost je bila preroška. On je ubogal, da bi bil popolnoma prosojen za Očeta in njegovo razodetje. Zaradi tega je lahko rekel: »Oče in jaz sva eno!« To je bil dolg proces poslušnosti, ki je trajal 33 let. Začelo se je z Marijinim da (Lk 1,38) in končalo z »Dopolnjeno je!« (Jn 19,30)

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Jezus, da si moj Pastir in me vodiš na pašnike, kjer se napojim žive vode in najem sočne paše, da potem lahko živim po tvoji volji. Tudi ko se zgubim, me vsakič znova poiščeš. Moje srce bije v hvaležnosti tebi, dobri troedini Bog.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak