Sveta spolnost je izjemno prijetna in neverjetno čutna. Katoličani ponujajo sveto spolnost kot pozitivno alternativo in protistrup skrajnostim družbe. Na kulturnem trgu se tri kandidatke potegujejo za prvo mesto na lepotnem tekmovanju seksualnih ideologij. Hedonisti ponujajo lasvegaško različico spolnosti z žarometi, bliščem in hrupom, ki je kakor papirnata fasada, za katero se skrivajo smrt, depresija, odtujitev in osamitev.

Kot odziv na hedoniste negativni materialisti zagovarjajo svojo različico puste, na dolžnost vezane spolnosti letalskega hangarja. Podredili so jo funkcionalnosti in se odpovedali vsakršnemu smislu za okus, še posebej pa čutnosti, saj so sumničavi ne samo do zla, ampak tudi do blišča, za katerim se velikokrat skriva zlo.

Tema dvema skrajnostma katoličani postavljajo kot neposredno protiutež svojo kandidatko, sveto spolnost, ki je kakor katedrala − kot Bazilika sv. Petra, Notredamska katedrala in Bazilika brezmadežnega spočetja v Washingtonu združene v eno z vsemi dišavami in zvončkljanjem, podobami in spevi, pevci in glasbili, pompom in vsem, kar se spodobi za kraj, v katerem se utelesi ljubezen Boga samega.

Izjemni ljubimci

Izjemni ljubimci, ki si želijo proslavljati sveto spolnost, prepoznavajo pomembnost čutnosti in erotične ljubezni za praznovanje svoje strasti v polnosti. Za pozitivne materialiste je zasledovanje užitka in čutnosti samo sebi namen, zato razvijejo sovražen odnos do telesa; v nasprotju z njimi izjemni ljubimci na eros gledajo kot na sredstvo za dosego cilja, orodje, ki ljubimcema omogoči, da postaneta telesno znamenje Božje ljubezni drug za drugega in sodelujeta z milostjo, zato da bi, kakor razlaga okrožnica Bog je ljubezen, drug drugega preobrazila in izpopolnila v ljubezni.

Izjemnim ljubimcem se ni treba bati užitka. Zaradi nenehnega pritoževanja članov NISSPVKR-ja v popularnih medijih bi človek mislil, da obstaja seznam spolnih prepovedi, ki je tako dolg kot že odpisani seznam prepovedanih knjig (ah, dobri stari časi…). Vendar so izjemni ljubimci poklicani upoštevati le eno pravilo:

Vsak spolni odnos mora spoštovati dostojanstvo zakoncev in izražati željo po večji enosti ter odprtost za življenje.

To konkretno pomeni, da lahko zakonca delata, kar koli želita, le da se pri tem čutita ljubljena in spoštovana. To je vse. To je edino pravilo oziroma Pravilo, zapisano z veliko. Vse ostalo je prepuščeno razumni presoji zakoncev.

Štiri načela užitka

Če zakonca, ki doživljata nesporazume v svojem spolnem odnosu, spoštujeta Pravilo, ju spodbujam, da se upreta skušnjavi, da bi svoje pogovore o spolnosti zakoreninila v čustvih − na katera lahko vplivajo številne stvari, ki nimajo nobene zveze z ljubeznijo oziroma s tem, kar je dobro za oba −, in se raje opreta na naslednja štiri načela užitka.

1.  Ohranjajta kontinuiteto med svojim vsakodnevnim odnosom in spolnostjo.

2.  Naj vaju ne bo strah raziskovati vseh dovoljenih užitkov, vendar se ne prepustita skušnjavi, da bi drug na drugega gledala kot na dajalca in prejemnika užitka. Vedno morata spoštovati svoje in sozakončevo človeško dostojanstvo.

3.  Vsi spolni položaji, pripomočki, oblačila, besede ali igriva dejanja, ki jih uporabljata za doseganje polnosti spolnega užitka, naj bodo uporabljeni tako, da vaju pomagajo zbližati, ne pa da se osredotočita nanje. Stvari naj ne bodo nikoli v ospredju pri spolnem odnosu, ampak naj bodo le sredstva, ki jih uporabita, da bi doživela polnost svoje ljubezni.

4.  Območje udobja posameznega zakonca naj ne bo nikoli zadnji razsodnik v sporih glede spolnih odnosov, vendar je pomembno, da spoštujeta čustva, ki so povezana s temi mejami. Če je ljubljeni osebi neprijetno, je to dovolj dober razlog, da določeno čutno aktivnost odložita, čeprav to ne pomeni, da jo povsem izključita v prihodnosti. Neprestano morata vrednotiti vse dovoljene užitke, tako da upoštevata svoj odnos in se izročata v molitvi.

Nevarnost

V povprečnih zakonih se zakonci na podlagi svojih meja udobja odločijo, kako ljubeči bodo drug z drugim. Ta dinamika vlada na vseh področjih odnosa, ne samo v spolnem odnosu. Ko žena v takem odnosu prosi moža, naj gre z njo v cerkev, naj se več pogovarja, naj bolj izraža svoja čustva oziroma kar koli drugega, kar od njega zahteva več, kot je pripravljen dati, mož zavrne povabilo z izgovorom »to preprosto nisem jaz«. Ko mož v takem odnosu prosi ženo, naj mu večkrat izkaže ljubezen na telesni način, naj si z njim ogleda tekmo ali mu pomaga pri nekem projektu, bo žena zavrnila povabilo s podobnim izgovorom. V obeh primerih je možu in ženi pomembneje, da obvarujeta meje svojega območja udobja, kot pa da zasledujeta globljo intimnost.

Bog vaju kliče

V svojem delu For Better… FOR EVER! [V sreči…. ZAVEDNO!] pišem, da je takšen pristop sprejemljiv za sekularni zakon, v popolnem nasprotju pa je z ideali, ki vodijo krščanski zakon. Krščanski zakon je utemeljen na načelu, da imata mož in žena pomembno vlogo v Božjem načrtu, da drug drugega izpopolnita v ljubezni. Bog vam je podaril točno določenega moža oziroma ženo, zato da bi vas izzval k rasti tako, kot si sami še predstavljati ne bi znali, če bi bili prepuščeni svojim metodam. Ko ljubljena oseba izrazi svoje srčne želje − in če te niso v nasprotju z objektivnimi moralnimi načeli in vašim človeškim dostojanstvom −, vas spodbujam, da to vzamete kot priložnost, da sprejmete povabilo, ki ga je Bog zapisal v srce vašega moža oziroma žene. Tako boste lahko rasli in postali oseba, kakršno vas je Bog ustvaril. V zakonu vas bo Bog prek potreb in želja, ki jih je zapisal v srce sozakonca, poklical, da rastete na številne načine, ob katerih vam bo sprva neprijetno. Če odgovorite na Božje povabilo, ki je izraženo v prošnji sozakonca, boste postali boljša oseba, bolj usposobljen ljubimec in učinkovitejši Božji služabnik. Če pa se boste oklepali tistega, kar je vam prijetno, ne boste rasli in vaš zakon bo obtičal na mestu.

Najti pravi pristop

Podobni boste služabniku, ki je zakopal talente − svoje bistvo −, namesto da bi kar koli tvegal. Ko se eden od sozakoncev trudi, da bi se odzval na prošnjo sozakonca, je drugi poklican k potrpežljivosti, razumevanju, podpiranju in sočutju. Za zakonca, ki je prejemnik, je to priložnost, da zraste v velikodušnosti in potrpežljivosti, ko se upira skušnjavi, da bi nejevoljno topotal z nogo, pogledoval na uro in vsake toliko časa vzdihnil: »Se vedno se bojuješ s tem? Daj no!« Zakonec, ki je prejemnik, je poklican najti pravi pristop do sozakonca, ki se bojuje z radodarnostjo. Njegova naloga je pokazati sočutje in reči: »Hvala, ker greš prek sebe in se tako trudiš, da bi me ljubil. Kako ti lahko olajšam breme in pomagam privajati se novi vlogi?«

Izjemni ljubimci tako živijo svoj vsakodnevni odnos, še bolj pa svoj spolni odnos. Ko vas ljubljena oseba prosi, da razširite svoj spolni repertoar prek meja svojega območja udobja, vas spodbujam, da sozakončevo željo razumete kot Božje povabilo k rasti v novih načinih, prek katerih lahko izrazite popolno, vseobsegajočo in neomejeno Božjo strast do ljubimca. Daje vam priložnost, da dosežete novo raven velikodušnosti in intimnosti. Lahko se skrijete za svoje spolno območje udobja, zaradi česar bo vaš telesni odnos postal napet, saj se boste oklepali lastnih preferenc, namesto da bi sledili klicu ljubezni izjemnih ljubimcev. Če pa se odločite odgovoriti na povabilo, boste zrasli v intimnejšega ljubimca in postali pristnejše telesno znamenje Božje ljubezni za sozakonca. Zato je pomembno izročati v molitvi vsako novo spolno zamisel, ki sozakonca izzove, naj stopi iz svojega območja udobja. Izjemna ljubimca ne ljubita zgolj drug drugega, ampak drug za drugega predstavljata ljubezen, ki ju Bog goji do njiju.

Prizadevajte si

Tako kot si prizadevate, da bi bili bolj ljubeči na vseh področjih svojega odnosa, morate spoštovati tudi sozakončevo spolno območje udobja. Nekaj je, če sozakonca prosimo, naj iz ljubezni stopi iz svojega območja udobja, nekaj čisto drugega pa je, če od njega zahtevamo, naj takoj ugodi naši prošnji. Za izjemne ljubimce njihova območja udobja niso zadnji razsodniki, ali naj ugodijo neki prošnji ali ne. Ravnajo se v skladu s krepostmi, ki so jih poklicani živeti v zakonu, in objektivnimi moralnimi načeli. Močno si prizadevajo, da bi bili potrpežljivi drug z drugim, ko je težko rasti ali ko ta rast traja dlje, kot bi si želeli.

Dovolj je, da je vaša ljubljena oseba pripravljena razviti zmožnosti in večjo odprtost za vaše prošnje. Vaša naloga je, da odkrijete, kako jo boste pri tem podpirali. Vprašajte jo, kako ji lahko pomagate, da bi bila bolj prepričana v korake, ki jih dela. Spodbujajte jo in ji izkazujte ljubezen na vseh področjih odnosa, zato da bo čutila, da lahko varno tvega. Včasih pa jo boste morali odvezati od svoje prošnje, ker bo zanjo prezahtevna. Vaša podpora, potrpežljivost in velikodušno žrtvovanje vaših želja v dneh, ko ne bo zmogla izvršiti vaše prošnje, ji bodo v pomoč, da se bo lahko še bolj trudila biti vse, kar si želite in potrebujete od nje − vse, kar Bog sam želi, da bi bila drug za drugega.

Iz knjige: Gregory K. Popcak. 2018. Sveta spolnost − dih jemajoča, vznemirljiva in izpolnjujoča. Ljubljana: Emanuel.

Vprašanja za razmislek in pogovor

Katere besede/misli me/naju na poseben način nagovarjajo ali pa izzivajo?

Kako doživljam/va najine spolne odnose?

Kaj je v najinih spolnih odnosih svetega?

Kaj mi/nama želi Bog na poseben način položiti na srce za osebno, zakonsko in družinsko življenje?

Ljubljana, 3. 2. 2022

Foto: Canva