Kot dober pogovor z zakoncem ali skupna molitev k Bogu je tudi spolnost sredstvo komunikacije v zakonski zvezi. Včasih ne najdemo besed, ko poskušamo izraziti naša najgloblja čustva. Pogosto se zatečemo k poeziji ali darilom, da bi se pravilno izrazili. V takšnih časih je ljubljenje v obliki dotika ali objema način, kako pari komunicirajo med seboj brez besed. Zakona, ki je »partnerstvo ljubezni in življenja«, ni mogoče graditi brez komunikacije. Ker je zakon zaveza med zakoncema in Bogom, tudi odnos zaveze zahteva sposobnost komunikacije med zakoncema in Bogom. To komunikacijo z Božjim, ki neguje zavezo zakona, pojmujem kot molitev para.

V pogovorih s pari, ki v svojih izkušnji zakona omenjajo tako molitev kot spolnost, opažam nekaj podobnosti, ki vam bodo morda pomagale pri vašem razumevanju duhovnih razsežnosti spolnosti:

  1. Obe sta obliki intimne komunikacije. Dejstva, koliko lahko drugemu povemo z jezikom spolnosti, ne smemo podcenjevati. Včasih s svojimi telesi povemo to, česar z besedami ne moremo izraziti, tako kot je lahko molitev močna povezanost z Bogom, celo kadar ne moremo ubesediti tega, kar čutimo ali si želimo.
  2. Obe sta vir moči in intenzivnosti. Energija, ki obstaja med dvema, ki se ljubita, se izraža v naraščajoči strasti in zanosu za vse življenje. Enost med zakoncema, ki izhaja iz skupnega molitvenega življenja, jima omogoča, da se bolj samozavestno in vztrajno soočata z izzivi.
  3. Obe lahko vodita v ekstazo, toda včasih je za to treba delati in razmišljati. In včasih to, kar se začne kot delo, vodi v ekstazo. Tako v molitvi kot v ljubljenju so časi, ko je nekaj najtežjega umiriti se in začeti, toda kmalu se znajdemo v čudovitem toku strasti, objemov in nežnosti.
  4. Obe zahtevata neke vrste goloto pred drugim. Molitev se poglablja, ko se učimo, kako priti pred Boga takšni, kot smo, brez iluzij in zmot. Naša enost v spolnosti se poglablja z našo telesno goloto, ko sleče
  5. Oboje lahko uporabimo kot sredstvo za manipuliranje z drugim. Dejanje molitve popačimo, kadar poskušamo Boga podrediti svoji volji, se pogajamo z njim ali ko govorimo samo mi. Dejanje ljubezni popačimo, kadar spolnost izrabimo za sebične namene, da bi zadovoljili svoje lastne želje. Dobra molitev in dobra spolnost sta dejanji dajanja in prejemanja.
  6. Obe sta lahko spontani, toda pogosto zahtevata premislek in načrtovanje. Ko se naše življenje razvija − s kariero, otroki in drugimi odgovornostmi − je še bolj potrebno, da načrtujemo dejavnosti, ki so za nas pomembnejše. Dve izmed naših najpomembnejših dejavnosti sta občestvo z Bogom in drug z drugim. Načrtovanje spolnih odnosov se morda ne zdi romantično, a je v določenem obdobju zakona nujno. Enako velja za molitev.
  7. Obe negujeta odnos zaveze. Molitev in spolnost spodbujata neomajno zvestobo in nas vodita v najglobljo intimnost z drugim v izključujočem odnosu zaveze. Zaveza zakonske zveze odseva zavezo Boga s svojim ljudstvom. Molitev in spolnost sta jezika ljubezni predanosti.

Mary Jo Pedersen – iz njene knjige V sreči in nesreči, v Bogu. Ljubljana: Družina, 2015, str. 168-170.

Vprašanje za pogovor med zakoncema: Katera od teh sedmih skupnih značilnosti vama najbolj jasno kaže, kako se spolnost in duhovnost prepletata?