1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Janez Krstnik je dal na prvo mesto Jezusa. Gospod, naj bo to vodilo tudi zame, ko si zadajam nove poti, nove cilje. Naj dopustim, da me Jezus navdahne z Ognjem, Svetim Duhom, ki me najprej očisti in potem zaneti v meni ljubezen, iz katere lahko živim vsak dan.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 3,16.21-22

5 Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, 16 je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.

21 Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. 22 Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Z Jezusom grem po poti krsta – z njim grem do množice, se potopim v reko in slišim Očetov glas. Kaj Očetov glas govori meni?

− Jezus je stopil v umazane vode, da bi jih očistil. Če očisti nekaj umazane vode pri meni, kakšen sad se lahko rodi?

− Jezus je potreboval Očetov glas, da je lahko šel preizkušnjam naproti in zmagal v skušnjavah. Vsak dan si je vzel čas za tišino, molitev, da je slišal Očetov glas. Kako lahko ustvarim možnosti v teh dneh, da večkrat slišim Očetov glas ljubezni do mene, veselja nad menoj?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Janez Krstnik je rekel, da bo Mesija “krščeval s Svetim Duhom in z ognjem”. Ogenj je bil v svetopisemskih časih povezan z Bogom in njegovim delovanjem v svetu in v življenju njegovega ljudstva.  Z njim je izkazoval svojo navzočnost, npr. goreči grm, ki ni zgorel, ko je govoril Mojzesu (2 Mz 3,2). Podoba ognja je bila uporabljena tudi kot simbol Božje slave (Ez 1,4.13), njegove zaščitniške navzočnosti (2 Kr 6,17), njegove svetosti (5 Mz 4,24), njegove pravične sodbe (Zah 13,9) ter njegove jeze nad grehom in zlom (Iz 66,15-16). Je tudi znamenje prisotnosti in delovanja Svetega Duha (Mt 3,11-12 in Apd 2,3). Božji ogenj nas očisti in očiščuje ter v nas zaneti strastno ljubezen, sveto željo ter spoštovanje in strahospoštovanje do Boga in njegove besede.

Jezus je prišel, da nam podari ogenj svojega Duha, da bi lahko živeli na njegov način, v njegovem Duhu, da bi gledali, poslušali, doumevali, se odločali, ravnali, ustvarjali odnose na njegov način, v duhu evangelija. V moči Duha moremo izžarevati njegovo veselje in resnico svetu, ki obupno potrebuje Božjo luč in resnico.

Po Duhu ima njegova beseda moč, da spremeni in preoblikuje naša življenja, da bomo goreča luč, ki bo drugim kazala na Kristusa, jim omogočala videti njegovo navzočnost in delovanje sredi tega sveta.

 Tako kot Janez Krstnik smo tudi mi poklicani, da pričujemo o luči in resnici Kristusa. Zaradi tega smo vabljeni, da smo odprti za delovanje Svetega Duha, da ga vabimo v vse, kar smo, in mu dopustimo, da sme vse preobražati s svojim ognjem.

Janez je oznanjal krst pokore za odpuščanje grehov (Lk 3,3). Zakaj se je torej Jezus, ki je bil brez greha, podvrgel Janezovemu krstu?

V njegovi ponižni pokorščini lahko vidimo napoved “krsta”, ki ga je bil deležen v krvavi smrti na križu. S krstom je sprejel in začel pot svojega poslanstva kot trpeči Božji služabnik, ki ga je napovedal prerok Izaija (53). Dovolil je, da je bil prištet med grešnike in umrl za nas kot grešnik. Naše grehe je vzel nase, da bi nas osvobodil in nam omogočil življenje v sebi kot Božjemu Sinu.

Oče je razglasil popolno veselje nad Sinom in to povedal tako, da so ga vsi slišali. Ob tem se je razodel tudi Sveti Duh, ki ga je mazilil za njegovo službo. Ta se je začela tistega dne, ko se je dvignil iz vode reke Jordan. V tem milostnem trenutku je postal vir Svetega Duha za vse, ki bodo verovali vanj. Ob njegovem krstu so se odprla nebesa za vse človeštvo. Vse vode so bile posvečene z njegovim spustom vanje. Maziljenje s Svetim Duhom je pomenilo začetek novega stvarstva.

Ko zremo njegov krst, smo povabljeni, da zremo tudi skrivnost krsta, ki smo ga bili deležni. Cerkveni oče Gregor iz Nazianza (329-389) nas spodbuja: “S krstom bodimo pokopani s Kristusom, da bi z njim vstali; z njim pojdimo, da bi z njim vstali; z njim vstanimo, da bi bili z njim poveličani.” Povabljeni smo, da ozavestimo, kako smo bili osvobojeni iz sužnosti greha in smrti, da smo bili tudi mi maziljeni s Svetim Duhom in so se nad nami odprla nebesa, iz katerih Oče nenehno izraža svoje veliko veselje nad nami kot svojimi ljubljenimi sinovi ali hčerami.

Vsi smo poklicani biti “luč” in sol” Božjega kraljestva, ki izžareva lepoto in vonj njegovega usmiljenja in dobrote za vse ljudi (Mt 5,13.15-16). Kristus želi, da bi njegova ljubezen in resnica sijala po nas, da bi mnogi našli novo življenje, svobodo in veselje v Svetem Duhu. Če se mu izročimo in se mu damo na razpolago z vsem, kar smo in imamo, nas je vedno pripravljen prenoviti in preoblikovati po svoji podobi z darom in delovanjem Svetega Duha. Po njem smo maziljeni za poslanstvo kot ambasadorji Božjega kraljestva pravičnosti, miru in veselja (Rim 14,17).  

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, ljubeči Oče, da si mi naklonil milost krsta in mi tako povedal, da me ljubiš. V moči tvoje Ljubezni si povabil tudi mene v zvesto ljubezen. Hvala ti.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak