1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod pride v vsako temo in vanjo prinese Luč, Upanje. Prosim te za zaupanje tebi, Gospod, da v stiski, ko sem izgubljen, v megli, temi, bolečini, lahko vedno pridem k tebi, ki si me že odrešil.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 13, 24-32

»Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. 25 Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. 26 Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. 27 In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.«

28 »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. 29 Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. 30 Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. 31 Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«

32 »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Poglobim se v Jezusove besede. Kaj mi želijo sporočiti?

− Gospod želi, da dvignemo oči in vidimo njega, Svetlobo, ki nam jo pošilja. V molitvi dvignem oči k njemu in mu izročim, kar me vleče v temo.

− Bog si za nas vsak dan želi novo nebo in novo zemljo. Kateri »svet« želi Gospod končati in katerega začeti v tem obdobju mojega življenja?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Velika sprememba kozmosa, ki jo opisuje evangelist Marko, je med metaforo in resničnostjo ter napoveduje skorajšnji konec časov kot uvod v povsem nov svet. Prihod Sina na oblakih odpira človeštvu nebeško razsežnost. On ni neizprosen sodnik, ampak mogočen Odrešenik, ki se bo pojavil v sijaju Božje slave, da bi ponovno združil izvoljene in jim omogočil večno življenje v nebeškem kraljestvu. Marko ne omenja sodbe, grožnje ali obsodbe. Želi namreč prinesti upanje in povečati pričakovanje končne zmage Božje ljubezni.

Konec sveta ni nič drugega kot obljuba slavnega prihoda Sina, ki ga napoveduje Danielova knjiga (7,13). Oblaki kažejo na navzočnost Boga. Atributi Božje suverenosti, moči in slave niso grožnja človeštvu, ampak slovesno oznanilo dokončnega odrešenja.

Vsi izvoljeni bodo ponovno združeni. Nihče ne bo pozabljen. Pri tem ni govora o kaznovanju sovražnikov niti o kazenskih katastrofah, temveč le o združitvi. To je resnično veličastno srečanje.

Prilika o figovcu kaže na gotovost in bližino oznanjenih dogodkov, zlasti prihoda Sina človekovega, ki ga napovedujejo neizbežno trpljenje, smrt in vstajenje. Poziv poslušalcem »Učite se!« je povabilo, naj se poglobijo v pomen Jezusovih besed, da bi razumeli Božji načrt za svet.

Gotovost, da Gospodove besede ne bodo nikoli minile, daje zaupanje vsakomur, ki razmišlja o propadu sveta in o stvareh tega sveta. Konec bo zagotovo, toda vednost o tem, kdaj bo prišel, je pridržana Očetu. Jezus o tem nikoli ni podal nobene natančne izjave. Zato vsakdo, ki ga napoveduje, laže. Konec je ena od mnogih nedoumljivih skrivnosti, ki pripadajo Očetu. Sinovo poslanstvo je vzpostaviti kraljestvo, ne pa razodetje izpolnitve človeške zgodovine. Tako je Jezus globoko udeležen v našem človeškem obdobju.

Sin človekov prihaja na oblakih, medtem ko so naše oči pogosto uprte v zemljo, v naša mizerna dela, izgubljena med solzami nad zablodami in neuspehov. Ko zmoremo v moči Svetega Duha, ki nam je podarjen, dvigniti oči od tega in ga videti, kako prihaja na obzorju zgodovine, potem se naše življenje napolni s svetlobo. Naučimo se brati njegovo pisavo v pesku naših misli in spominov, naših padcev in sanj, naših najrazličnejših čustev in občutkov. Ko začnemo listati po straneh vsakdanjega življenja in tam pobirati semena njegove vesele vesti, padle v brazde našega življenja in delovanja, potem srce najde mir in tolažbo. Oče ve za vse in mi zaupamo vanj. V njem je naše, ki zmore prežariti in osvetliti še tako težko in brezupno situacijo življenja, in moč, da gremo naprej z radostnim pričakovanjem dokončne zmage dobrote.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ti mi ves čas govoriš, da če neham begati in iskati sam, se reševati sam, mi ti lahko pokažeš novo pot – pot svobode, ljubezni. Hvala za upanje, ki mi ga vsak dan znova vlivaš, da po vsaki noči pride novo Jutro, vstajenjsko Jutro, ki mi govori, da si me že odrešil in me ljubiš.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.