1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Človek ne more seči do Boga s trudom, z zapovedmi, prepovedmi, daritvami. Bog je segel k človeku, se daroval zanj in ga odrešil. Gospod, vsakič, ko spet izberem malika, zlato tele, me, prosim, povedi spet k sebi, da sprejmem, da si ti že v meni in me neskončno ljubiš.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 12,28-34

28 Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« 29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. 31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« 32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega, 33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« 34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Jezus nas vabi, da sprejmemo njegovo ljubezen, da bomo lahko ljubili druge. Nekaj časa premišljujem obe zapovedi, ki ju je Jezus izrekel v tem odlomku.

− Kako mi je Gospod kazal ljubezen v zadnjem tednu?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Tik preden je pismouk postavil vprašanje Jezusu, je ta razpravljal s saduceji o veri v vstajenje (Mr 12,18-27). Njegov odgovor mu je bil všeč, zato je izkoristil priložnost in je postavil svoje vprašanje: »Katera od vseh zapovedi je največja?«

V tistih časih so imeli Judje zelo veliko zakonov, ki so urejali udejanjenje desetih zapovedi Božje postave. Nekateri so rekli: »Vsi ti zakoni imajo enako težo, saj prihajajo od Boga. Ne moremo delali razlike v Božjih stvareh.« Drugi so odgovorili: »Ne! Nekateri zakoni so pomembnejši od drugih in so zato bolj zavezujoči!« Pismouk želi vedeti Jezusovo mnenje, ker se je v tistih dneh o tem vroče razpravljalo.

Jezus je odgovoril s citatom iz Svetega pisma, ki pravi, da je prva zapoved: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!« (5 Mz 6,5). Te besede so del molitve, imenovane »Šema Izrael«

(5 Mz 6,4-9). V njegovih dneh (prav tako danes) so jo Judje ponavljali dvakrat na dan: zjutraj in zvečer. Poznali so jo tako dobro, kot poznamo mi molitev Oče naš.

Nato je Jezus dodal še drugo zapoved, ki je v 3 Mz 19,18: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Kratek in zelo globok odgovor! Je povzetek vsega, kar je učil o Bogu in življenju v njem (Mt 7,12).

Pismouk se je strinjal z njim. Zapoved ljubezni je pomembnejša od vseh zapovedi, ki so povezane s kultom ali žrtvovanjem v templju. Ta izjava izvira od prerokov Stare zaveze (Oz 6,6; Ps 40,6-8; Ps 51,16-17).

Danes bi rekli: dejanja ljubezni so pomembnejša od devetdnevnic, zaobljub, svetih maš, molitev in procesij. Ali bolje rečeno: vse to naj izvira iz udejanjene ljubezni in vodi k njenemu uresničevanju.

Jezus mu je pritrdil in rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva!« (Mr 12,34). Kraljestvo je dejansko sestavljeno iz združitve ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega, kot je pismouk slovesno izjavil (Mr 12,33). Toda za vstop vanj je potreboval še en korak. Merilo za ljubezen do bližnjega, kot ga je učila Stara zaveza, je bilo »kot samega sebe«. Jezus je to dopolnil, ko je rekel: » Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!« (Jn 15,12-13). Merilo v Novi zavezi je torej ljubiti bližnjega, kakor je Jezus ljubil nas!

V Božjem kraljestvu je ljubezen do Boga in bližnjega ena in ista. Če izpovedujemo vero v Boga Očeta, potem smo vsi bratje in sestre, med katerimi vlada medsebojna ljubezen. To je temelj vsega (Mt 22,40). Jezusovi učenci smo poklicani, da si to vtisnemo v spomin, razum in v srce. V polnosti častimo Boga, ko ljubimo svoje bližnje, kot jih ljubi on po Jezusu.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala, da me ogrevaš s svojo ljubeznijo, Gospod, da si z menoj eno telo. In s to ljubeznijo me vodiš, da ljubim sestre in brate. Tako te lahko častim.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.