1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus Kristus, ko smo brez tebe in poskušamo sami, nas to utrudi, izmuči. S tem pričamo, da smo brez Očeta. Učenci pa so bili s teboj in se ob tebi učili o odnosu z Očetom. Spočili so se v tebi, ko so živeli s teboj in izkušali tvoj odnos z Očetom. Prosim te za milost, da v tem času preživim nekaj časa s teboj in okušam to nežnost in moč ljubezni med teboj in Očetom, in to zaživim v odnosih.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 6,30-34

30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. 31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32 In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kdaj v tem poletnem času lahko nekaj časa preživim z Jezusom, ga poslušam?

− Vzamem si nekaj časa za opazovanje okolice, kjer sem. Kaj mi priča, govori o Očetovi ljubezni do mene? Na to sem lahko večkrat pozoren v tem poletnem času.

− Za katere odnose se lahko Gospodu zahvalim? In katere odnose mu želim še posebej izročiti, da bi živeli bratstvo in sestrstvo v Kristusu?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Evangeljski odlomek pokaže predvsem dvoje: Jezusa, kako kot učitelj oblikuje svoje učence, in oznanjevanje vesele vesti, ki ni samo vprašanje nauka, ampak predvsem biti do ljudi poln sprejemanja, dobrote, sočutja, nežnosti, razpoložljivosti in razodevanja Božje ljubezni, kot je bil Jezus.

Jezus je učence vključil v svoje poslanstvo. Ko so se vrnili, jih je odpeljal na mirnejši kraj, da bi se lahko spočili in opravili refleksijo o svojem poslanstvu (Lk 10,17-20). Zaskrbljen je bil zaradi njih, saj niso imeli časa niti za hrano (Jn 21,9-13).

Ljudje so zaznali, da je Jezus odšel na drugo stran jezera, in so mu sledili. Ko je stopil iz čolna in je zagledal to množico, se je odrekel počitku in jih začel poučevati.  Videl je njihovo zapuščenost in kako so »kakor ovce brez pastirja«. Prevzelo ga je sočutje. Zaželel si je biti njihov pastir in jih je začel učiti, s tem pa tudi svoje učence. Posredno jim je namreč povedal: Imate pravico do počitka, ko ste utrujeni, vendar ne, ko vas ljudje potrebujejo. Množice so lahko zapele skupaj s psalmistom: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« (Ps 23,1)

Jezus je kot Učitelj os, središče in model oblikovanja svojih učencev. Njegovo življenje in delovanje je bilo dokaz Božjega kraljestva, saj je poosebljal Božjo ljubezen in jo razodeval (Mr 6,31; Mt 10,30-31; Lk 15,11-32). Številne njegove majhne geste so lahko učenci videli, slišali, okušali in otipali. Posredoval jim je izkušnjo, ki jo je imel s svojim Očetom. Ob njem in po njem so lahko prišli tudi sami do tega spoznanja..

V njem postane vidno tisto, kar se zgodi, ko človek dovoli Bogu, da vodi ali usmerja njegovo življenje. Na prvem mestu torej ni bil prenos resnice, ki se jo je treba naučiti na pamet, temveč bolj sporočilo o novi izkušnji Boga in življenja, ki ga je Jezus odseval, izžareval. Skupnost, ki se je oblikovala ob njem, je bila izraz te nove izkušnje. Takšno oblikovanje jim je omogočilo, da so videli vse na Jezusov način ter ga posnemali v odnosu do ljudi. Hkrati pa so dobili novo zavedanje o sebi in svojem poslanstvu. Na ta način se je začelo njihovo »spreobrnjenje« (Mk 1,15), ki se je potem nadaljevalo v moči Svetega Duha, ki so ga prejeli po njegovem vstajenju. Po njih naj bi postalo Božje kraljestvo vedno bolj vidno navzoče na tem svetu. Tudi po nas, k čemur nas danes Kristus spodbuja tudi po svoji besedi: “Pojdi in tudi ti tako delaj!”

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Kristus, da me ves čas iščeš, da se lahko vrnem v odnos s teboj, ki si Ljubezen, in mi odpuščaš. Tako mi daješ Življenje in v tem je počitek. Hvala, da me vabiš, naj si vzamem počitek, da se lahko povežem s teboj in se umirim.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.