1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ko pošlješ ti, nam daš dovolj opreme. Nam se imetje zdi varnost, ti pa nam obrneš pogled na svet – varnost je v tebi. Če gremo sami, se poskušamo dokazovati, reševati. Ko nas pošlješ ti, to odpade, saj ti poskrbiš za vse in natrosiš obilico. Naj ostajam v tebi, Kristus, ki si me odrešil in ukoreninil v sebi, da bom lahko živel po tvoji volji, v dostojanstvu in svobodi, in tako v občestvo s teboj vabil tudi sestre in brate.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 6,7-13

7 Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi 8 in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9 obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. 11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« 12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kje v preteklosti zaznavam, da se je po meni dogajalo nekaj, kar ni bilo v moji moči? Kje zaznavam poseg Boga, ko sam nisem zmogel? Zahvalim se Gospodu za njegovo vodstvo.

− Gospod me je poslal. Kje se čutim nemočnega, da bi kaj naredil? Prosim Gospoda za vero, da bo on storil, kar je potrebno.

− Božja volja je, da ostanemo v Kristusu, potem lahko deluje po nas. Vzamem si nekaj časa za pogovor s Kristusom, da mu prisluhnem.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Poslanstvo učencev ne izvira iz osebnega navdušenja ali želje po biti pomemben. Začne se, ko Jezus misli, da so pripravljeni spregovoriti na podlagi tega, kar so slišali, videli in dojeli, in ko jih on pošlje. Njihovo poslanstvo omeji na svojo prakso potujočega oznanjevanja ljudem, osvobajanja in zdravljenja, biti z ljudmi … Gotovo še niso bili zreli, toda pod njegovim vodstvom se bodo sami učili in izpopolnjevali: prišli bodo do pravih besed in ustreznih kretenj. Izkusili bodo navdušenje, ki izhaja iz uspeha, in  morali bodo preseči osredotočenost na čudeže, da bodo lahko oznanjali njegovo smrt in vstajenje.

Jezus je dal svojim učencem tudi oblast nad hudimi duhovi. Podelil jim je enako moč, kot jo je imel sam. Zdi se, da je bila za evangelista Marka to glavno poslanstvo, saj zelo pogosto govori o Jezusu, ki prežene zle duhove in ljudi osvobaja. Razumeti moramo, da so takrat »nečisti duhovi« pomenili marsikaj: psihične bolezni, oblike epilepsije, zasužnjujoča moč postave, vse oblike duševnih motenj, telesne okvare in tudi uničujoče duhovne sile zla. Jezus želi, da bi tako kot on v veri v Boga pomagali ljudem, da pridejo do svojega dostojanstva in svobode, ki jo želi dati svojim otrokom. »Nečistih duhov« tudi ne smemo identificirati s spolnimi ali nečistostmi po postavi. Čistost, ki jo želi Bog za vsakega človeka, je pravzaprav ljubezen, solidarnost, pravičnost, usmiljenje, sodelovanje, spoštovanje drugačnosti, gostoljubnost. Zato naj kličejo vse ljudi k spreobrnjenju, proč od vseh predsodkov ter perverznih in »nečistih« oblik življenja. Naj zaživijo kot Božji otroci, ki z vsem svojim življenjem in delovanjem odsevajo ljubečega Boga.

Poslanstvo učencev naj bo potujoče. Poslani so, da nenehno spodbujajo, da so odprti za nova srečanja, da niso odvisni od rezultatov, temveč da so notranje in zunanje svobodni od vsega. Zaradi tega jim naroča, kaj naj vzamejo s seboj, da ne bodo iskali varnosti v oblačilih in hrani ali v kakršnem drugem imetju.

Jezusova priporočila združujejo dva nasprotna vidika. Po eni strani naj bi bili popolnoma na voljo za srečanje z vsemi ljudmi, ne da bi razmišljali o dobičku ali preživetju. Iskali naj bi bolne ljudi − torej tiste, ki so bolni iz osebnih ali družbenih razlogov, zaradi zatiranja po postavi ali človeškem zlu − in jih osvobodili, tolažili, zacelili rane in notranje bolečine. Po drugi strani pa se naj izogibajo sprejemanju kakršne koli oblike hinavščine in neodgovornih dobrotnikov. Poleg dobrodelnosti in skrbi za trpeče naj imajo tudi pogum, da razkrijejo hinavščino in sprejmejo osebni neuspeh. Če jih ljudje ne sprejmejo, naj odidejo brez obžalovanja ali zamere. Vsak človek je svoboden, zato ni potrebno izgubljati časa s prepričevanjem. Njihova naloga je, da čim bolj pristno in celostno pričujejo o Božjem kraljestvu. Če kdo ne sprejme vesele vesti, je to njegova odgovornost.

Evangelist Marko je to zapisal, da bi se ohranjal spomin na prvo veselo in globoko izkušnjo poslanstva apostolov. Hkrati pa je želel pomagati takratni skupnosti in tudi vsem bodočim Jezusovim učencem, da bi ozaveščali temeljne stvari in naj jih imajo v svojem poslanstvu vedno pred očmi, in sicer biti Jezusova priča ter oznanjevalec Božjega kraljestva.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Kristus, da deluješ onkraj mojih pričakovanj, tam, kjer se meni ne zdi možno. Tam ti ustvarjaš čudeže, dela ljubezni. Tam se rodi lepo, pristno, okusno, sveže, barvito, nežno, pogumno, ustvarjalno, večno.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.