1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, kot ta žena v evangeliju te prosim, da iz izgubljenega postanem najden, da me oživiš, da mi ustaviš odtekanje življenja in me povabiš v polnost življenja. Podari mi vero, prosim.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 5,21-43

21 Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. 22 Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam 23 in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« 24 In odšel je z njim.

Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. 25 V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. 26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. 27 Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28 Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« 29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. 30 Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« 31 Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33 Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. 34 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

35 Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« 36 Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37 In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38 Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. 39 Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« 40 In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. 41 Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« 42 Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. 43 On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Zavem se nekaj zadnjih dni in se poskusim spomniti malih trenutkov, ko me je kaj presenetilo, ko sem se zavedal lepote … Malih trenutkov, ko me je obiskal Gospod.

− Kaj v mojem življenju potrebuje mojo vero v Gospoda?

− Kako se lahko v enem od občestev, ki mu pripadam, še bolj odpremo življenju? Katera moja dejanja bi lahko k temu pripomogla, če me vodi Jezus?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

V sedemdesetih letih, ko je Marko pisal svoj evangelij, je bila v krščanskih skupnostih zelo velika napetost med spreobrnjenimi Judi in spreobrnjenimi pogani. Nekateri Judje, zlasti tisti, ki so spadali v skupino farizejev, so še naprej ostali zvesti spoštovanju zakonov o čistosti, ki so bili v njihovi kulturi. Težko so živeli s spreobrnjenimi pogani, ker so mislili, da ti živijo v stanju nečistoče. Tako je bila zgodba o dveh čudežih, ki jih je Jezus storil dvema ženskama, v veliko pomoč pri premagovanju starih tabujev.

V evangeliju vidimo, kako se množica pridruži Jezusu, ki je ravnokar prišel z druge strani jezera. Jair, vodja sinagoge, ga prosi za pomoč hčerki, ki umira. Jezus gre z njim in množica mu sledi in ga potiska na vse strani, ker si vsi želijo biti blizu njega, ko bo naredil čudež.

Med njimi je bila žena, ki je dvanajst let krvavela. Marko pove, da je ves denar porabila za zdravnike, a se je stanje še poslabšalo. Nerešljiva situacija!

Slišala je za Jezusa. V srcu ji je zraslo novo upanje. Če se dotakne le njegove obleke, bo rešena. To je bilo znamenje velikega poguma. Naskrivaj se ga uspe dotakniti.

Takrat v svojem telesu začuti, da je ozdravljena. Tudi Jezus začuti, da je iz njega šla moč, zato vpraša, kdo se ga je dotaknil Ženska ugotovi, da je razkrita. Zanjo je bil to težek in nevaren trenutek. Po prepričanju tistih dni nekdo, ki je nečist, tako kot ona, pa je med množico, onečisti vse, samo če se jih dotika. Tak človek je pred Bogom naredil vse nečiste (3 Mz 15,19-30). Kazen za to je bila kamenjanje. Kljub temu ima pogum, da prizna, kar je storila. Prestrašena in trepetajoča mu pade pred noge in mu pove resnico. Nato Jezus izreče svojo sodbo: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!« Kako lepe besede! Z besedo »hči« jo sprejme v novo družino, v skupnost, ki raste okoli njega. Kar je verovala, se je uresničilo.

V tem trenutku pridejo odposlanci iz Jairove hiše, in povedo, da je njegova hči mrtva. Jezusa ni treba več motiti. Zanje je bila smrt nekaj dokončnega. Jezus posluša, pogleda Jaira in ga spodbuja, da lahko vera doseže vse, kar človek verjame.

Jezus se loči od množice in dovoli, da gredo z njim samo nekateri njegovi učenci. Vidi ljudi, ki jokajo nad smrtjo deklice. Ko jim reče, dani umrla, ampak spi, se mu smejijo. Vedo, kdaj nekdo spi in kdaj je mrtev. To je smeh Abrahama in Sare, torej smeh tistih, ki ne morejo verjeti, da za Boga ni nič nemogoče! (Jn 17,17; Lk 1,37). Tudi zanje je smrt ovira, ki je ni mogoče premagati. Jezus vstopi, prime deklico za roko in reče: »Vstani!« In je vstala.

Ozdravitev dveh žensk! Ena je dvanajstletna, druga je trpela zaradi krvavitve in bila dvanajst let izključena! Izključitev žensk se začne pri dvanajstih letih, ker takrat dobijo prvo menstruacijo. Toda Jezus vsakemu, ki je izključen, vrne njegovo dostojanstvo. Vsakemu pravi: »Vstani!«

V Markovem času se je zdelo, da je položaj krščanske skupnosti spreobrnjenih poganov podoben izključenim, umrlim. Morali so slišati besede: »Nisi izključen! Nisi mrtev! Vstani!«

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Jezus, da me v glasni množici vabiš v tih dotik, v oseben odnos s teboj. Ti prideš lahko v malih trenutkih in mi vračaš vrednost. Kako velik si, Gospod, poln ljubezni do nas!

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.