1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Bog nas je izvolil. Najprej nas je on poklical, ne mi njega,. Poklical nas je, da obrodimo sad. Kakšnega? Za sad bo poskrbel Bog, saj verjame, da zmoremo. Naša naloga je, da sprejemamo Božjo ljubezen. Ko smo povezani z njim, lahko obrodimo sad. Gospod, naj se odpiram tvoji ljubezni, naj me spreminja in oblikuje po tebi, da bom rodil sadove po tvoji volji.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 15,9-17

9 Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! 10 Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. 11 To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. 12 To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. 13 Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. 14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. 16 Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. 17 To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Gospod nas je izbral. Ljubi nas zaradi nas samih, ne zaradi naših del. Ob evangeljskem odlomku pustim, da vame pronica ljubezen, o kakršni govori Jezus.

− Ljubezen, ki je Sveti Duh, želi biti le sprejeta. Kaj lahko v teh dneh naredim drugače, če to počnem v zavedanju, da sem ljubljena, ljubljen?

− Kako in kje lahko črpam tisto, kar mi bo omogočalo, da bodo moje besede in dejanja prinašale resnično upanje, pogum, veselje, hrepenenje po Bogu?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Sveto pismo pove, da je Bog ljubezen (1 Jn 4, 8). Vse, kar naredi, izhaja iz njegove neizmerne ljubezni do nas. Bog nas je naredil iz ljubezni za ljubezen. To je razlog našega življenja, njegov namen in tudi cilj umiranja. Ljubil nas je tako močno, da je v Jezusu vzel nase naše življenje in vse, kar živimo, tudi našo smrt, ter nam tako omogočil večno življenje v njem. Sprejel nas je za svoje ljubljene sinove in hčere v Kristusu (Rim 8, 14-17).

Po Duhu je izlil v naša srca svojo ljubezen (Rim 5, 5), ki ni omejena ali odvisna od nas in okoliščin, v katerih živimo. Ta večna ljubezen ima moč, da nas spremeni in oblikuje po njem, da mu postanemo podobni: usmiljeni, milostljivi, prijazni, odpuščajoči in neomajni pri izkazovanju ljubezni ne samo do prijateljev, temveč tudi do sovražnikov. Božja ljubezen, ki nam je dana po Kristusu, je brezmejni vir polnosti življenja, popolnega miru in neizmernega veselja.

Jezus je dal svojim učencem novo zapoved − nov način ljubezni in služenja drug drugemu.  V celoti je bila usmerjena v dobro drugih. Ljubi jih zaradi njih samih in zaradi njihove blaginje, zato je tudi prostovoljno daroval svoje življenje, da bi jim zagotovil večno življenje z Očetom.

 Naša ljubezen do Boga in naša pripravljenost, da darujemo svoje življenje za druge, je odgovor na izjemno ljubezen, ki nam jo je Bog dal v Kristusu.

Jezus je za svoje učence osebno skrbel in iskal njihovo dobrobit.  Užival je v njihovi družbi in hotel biti z njimi. Jedel je z njimi, z njimi je delil vse, kar je imel, tudi globine svojega srca in misli. Zanj so bili vse. Poznati Jezusa zato pomeni poznati Boga in ljubezen in prijateljstvo, ki ga ponuja vsakemu izmed nas.

Sveto pismo stare zaveze ne govori samo o Abrahamu kot Božjem prijatelju (Iz 41, 8; Jak 2, 23). Tudi z Mojzesom je Bog govoril kakor človek s prijateljem (2 Mz 33, 11). Jezus, Gospod in Učitelj, pa imenuje svoje učence za prijatelje!

Prijateljstvo z Bogom zagotovo vključuje ljubeč odnos, ki presega zgolj dolžnost in poslušnost. Jezusov govor o prijateljstvu odraža besede Pregovorov (17, 17): »Prijatelj ljubi v vsakršnih časih in brat se izkaže v stiski.«

Gospod Jezus nam pravi, da je naš prijatelj in nas ima rad iz vsega srca in brezpogojno. Želi si, da bi se imeli radi, tako kot on ljubi nas, z vsem srcem in brez rezerve. Po Svetem Duhu želi napolniti naše srce s svojo ljubeznijo, spremeniti naš um ter nas osvoboditi, da bi v njem zmogli v ljubezni služiti drugim. Ko odpremo svoje srce njegovi ljubezni in udejanjamo njegovo zapoved, da se ljubimo med seboj, obrodimo obilo sadov, ki bodo trajali večnost.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Oče, da si me obdaril z ljubeznijo, ki je enaka kot med teboj in Sinom. Tako kot se med vama pretaka Sveti Duh, ki je ta ljubezen, tako se pretaka tudi v meni. Hvala, da lahko to tvojo ljubezen živim.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak