1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Tako si želimo grozdja, sadov, kar hlastamo po njih. Gospod, ti nas spominjaš, da je bistvo nekje drugje – v mladiki, ki je pritrjena na trto. Bistvo je v odnosu, ki da sad. Gospod, naj se učim biti najprej s teboj, ki hraniš mene, mladiko, da bodo iz tvojega soka Življenja izšle tudi vse dejavnosti, ki jih bom počel.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 15,1-8

1 »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. 2 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. 3 Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. 4 Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. 6 Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. 7 Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. 8 V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

– Sok v mladiko pride iz trte. V kaj me vabi Gospod v tem času, da ohranjam povezanost s trto?

– Gospod obrezuje, da bodo sadovi na koncu sočni. Z Gospodom pogledam, kaj bi želel obrezati v mojem življenju. Prosim Svetega Duha, naj me vodi.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Jezus govori o sebi kot o pravi trti. Trta je bila za Jude zelo pomemben simbol, saj je bila celotna dežela pokrita s številnimi vinogradi. Ta simbol so uporabili že starozavezni preroki. Izaija je govoril o hiši Izraelovi kot o Gospodovem vinogradu (Iz 5, 7). Jeremija je rekel, da je Bog posadil Izrael »kot plemenito trto, kot pravo, pristno sadiko.« (Jer 2, 21). Vinograd je postal tudi simbol duhovnega in moralnega propadanja. Izaijeva prerokba govori o Izraelu kot o vinogradu, ki daje viničje namesto grozdja (Iz 5, 1-7). Jeremija je dejal, da se je Izrael spridil »v poganjke viničja« (Jer 2, 21).

Ko Jezus govori o sebi kot pravi trti, jasno pove, da nihče ne more duhovno in moralno rasti, če ni zakoreninjen v Bogu in v njegovi besedi, ki daje življenje. Verska pripadnost ali druženje z duhovnimi ljudmi samo po sebi ne zadostuje. Potrebno je biti trdno povezan z »drevesom življenja« (Raz 22, 1-2; Gen 2, 8-9), ki je večni Oče in njegov edinorojeni Sin, Gospod Jezus Kristus. Samo Bog je pravi vir življenja. Vzdržuje nas in nam omogoča polnost po Jezusu Kristusu, v katerem smo »Gospodov vinograd«.

Da bi bil vinograd rodoviten, vinogradnik skrbno obrezuje trto. Ta ima namreč dve vrsti mladik − tiste, ki bodo obrodile sadove, in tiste, ki jih ne bodo. Nerodovitne mladike je treba skrbno odrezati, da ne bo trta zaradi njih izgubljala svojo moč in bo lahko po rodovitnih obrodila obilo sadu. Toda tudi rodovitne mladike je potrebno obrezovati, kajti le tako zmorejo obroditi še več sadu.

Jezus je uporabil podobo vinske trte, da bi nazorno opisal življenje in sadove, ki jih daje po tistih, ki so osebno povezani z njim: »pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu« (Rim 14, 17). Ali kot zapiše apostol Pavel v pismu Galačanom (5, 22-23): »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«

Jezus nam s to priliko posreduje preprosto resnico: lahko smo rodovitni ali pa ne. Ne moremo biti nekaj vmes. Obljublja nam, da bomo obrodili veliko sadov, če si bomo prizadevali za to, da bi vedno ostali eno z njim.  To pa je mogoče, če zaupamo vanj in v njegovega Očeta ter mu dovolimo, da nas očisti. Obrezovanje je namreč zelo temeljito, drastično, toda nujno potrebno. Brez tega ne gre. Le na ta način bo lahko v nas in po nas izgrajeval Božje kraljestvo in prinašal v ta svet sad Duha, po katerem hrepeni vsak človek in vsaka skupnost.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Oče, vinogradnik, Jezus, vinska trta, in Sveti Duh, sok, ki napaja mladike. V tebi, Gospod, lahko živim in obrodim sadove, ki jih omogočaš ti, tako da me hraniš, obrežeš, pognojiš.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.