1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Bog se s sveto jezo postavi za svetost in čistost naših src – tempelj Svetega Duha. Ne more ostati ravnodušen nad vsemi napadi na človekovo srce, nad vsemi nadomestki, ki jih začnemo uporabljati. Želi biti prvi v naših življenjih. Ni mu vseeno. Gospod, očisti moje srce, prosim, da bo valovalo in gorelo spet zate! Naj ti dopustim, da me očistiš, da bom lahko delal dobro s teboj.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 2,13-25

13 Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. 14 V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. 15 In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, 16 prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« 17 Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. 18 Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« 19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« 21 On pa je govoril o templju svojega telesa. 22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. 23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. 24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal 25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Če se Jezus loti čiščenja mojega srca z Božjim globinskim sesalcem, za koga ali kaj bi lahko ustvaril prostor?

− Kaj ohranja navlako v mojem srcu? Kaj so smeti v mojem srcu – konkretne? Skupaj z Jezusom pogledava kotičke mojega srca, pod in na police, za knjige, omare, v in na omare, tudi najvišje in najgloblje, da najdeva, kar v srce ne sodi. Pozoren sem, da to počnem z ljubečim Jezusovim pogledom do mene.

− Zahvalim se Bogu za vse, kar v moje srce prinaša polnost življenja.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Jezusovo očiščenje templja so njegovi učenci videli kot preroško znamenje očiščenja in obnovitve resničnega čaščenja med judovskim ljudstvom. Tempelj so razumeli kot prebivališče Boga med svojim ljudstvom. Ko je Bog rešil judovsko ljudstvo iz suženjstva v Egiptu, jih je varno vodil skozi Rdeče morje in jih privedel pred goro Sinaj. Tam je z njimi sklenil zavezo in jim dal nov način življenja v dobroti in svetosti, ki jo zagotavlja deset zapovedi (2 Mz 20,1-17). Bog je Mojzesu dal tudi navodila, kako naj ga njegovo ljudstvo časti v svetosti, in jim naročil, naj naredijo »shodni šotor«. V njem so se zbirali, da bi žrtvovali in častili Boga. Shodni šotor je pozneje zamenjal tempelj v Jeruzalemu. Sveto pismo Nove zaveze nam pravi, da je to le prispodoba pravega

Božjega templja v nebesih (Heb 8,5). Jezusovo čiščenje templja je tudi preroško znamenje tega, kar želi narediti v vsakem izmed nas. Želi nas namreč očistiti grehov, da bi bili živi tempelj Svetega Duha (1 Kor 6,19). Bog si želi, da bi bili sveti, kakor je on svet.

Ko je Jezus prišel v času pashe v Jeruzalem, je šokiral judovske voditelje, ko je iz templja na silo izgnal menjalce denarja in trgovce.  Očital jim je, da so iz templja, ki je zanj hiša njegovega Očeta, naredili »tržnico« (Jn 2,16) in »razbojniško jamo« (Mr 11,17). Malahija je napovedal ta nepričakovan Gospodov prihod v njegov tempelj: »Kakor srebro in zlato jih bo prečistil in darovali bodo Gospodu daritev v pravičnosti.« (Mal 3,3). Jezusovi učenci so se spomnili preroških besed iz psalma 69,10: »Gorečnost za tvojo hišo me použiva.« Te besede so razumeli kot mesijansko prerokbo in videli Jezusa kot Mesija, ki je gorel za Božjo hišo.

Judovske oblasti so želele, da jim Jezus dokaže svojo božansko oblast in da je njegovo ravnanje pravilno, Božje. Od Boga so zahtevali znamenje za dokaz, da ima Jezus prav, sicer bi ga obravnavali kot sleparja. Jezus pa govori o sebi kot o pravem templju, ki nas očiščuje in napravi za sveto ljudstvo, med katerim prebiva Bog. Znamenje, ki ga Jezus obljublja, je njegova smrt na križu in tretji dan vstajanje iz groba: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje niso razumeli, da je tempelj, o katerem je Jezus govoril, njegovo telo. Najprej je bilo treba uničiti »šotor njegovega telesa«, da se nam je lahko odprla pot v njegovo nebeško svetišče (Heb 10,19).

Jezus Kristus nas je s svojo smrtjo in vstajenjem spravil z Bogom in nas prerodil v sinove in hčere nebeškega Očeta. Napolnil nas je s svojim Svetim Duhom in nas naredil za živi tempelj našega Boga (1 Kor 6,19-20; 2 Kor 6,16). Povabljeni smo, da v veri sprejmemo ta dar, se zavedamo prisotnosti Boga v nas ter daru in delovanja njegovega Svetega Duha. Postni čas je čas, ko nas Jezus želi obnoviti in očistiti naša srca, da bomo lahko izžarevali navzočnost Boga po Svetem Duhu ter jo razodevali s svojim življenjem in delovanjem. Prosimo ga, da bi nas napolnil s sveto željo in gorečo vnemo zanj in za sodelovanje s Svetim Duhom, kajti le tako bo lahko preobrazil naš način razmišljanja, delovanja in življenja, da bo v skladu z Jezusom Kristusom.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, Gospod, da z vso gorečnostjo iščeš načine, da mi povrneš sijaj dostojanstva sinovstva / hčerinstva, in gradiš v meni tempelj, ki ga nihče ne more zrušiti. Hvala za temelj vere, ki ga na novo postavljaš v mojem življenju. Hvala za tvoje življenje, trpljenje, smrt na križu in vstajenje. Hvala, da si me tako očistil vseh grehov in osvobodil za življenje v svobodi Božjega otroka.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.

To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje? Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.