Prerok Sofonija nas vabi, da bi se veselili iz vsega srca, kajti Bog je sredi med nami (Sof 3,17). Velikokrat nam manjka to globoko zavedanje, da je on z nami, v naši sredi, tudi sredi naših težav in tesnob. Seveda ni tukaj zato, da bi nam delal še dodatne težave. Ne želi kazati na naše grehe in nam dopovedati, kako si zaslužimo to, kar se nam dogaja. Ni tukaj, da bi iskal krivca in klical na zagovor. Tukaj je kot naš Rešitelj, pravi Prijatelj, na katerega se lahko zanesemo. Tukaj je in nam zagotavlja, da nismo sami in da nismo prepuščeni na milost in nemilost težavam in svojim slabostim. Tukaj je, da nam s svojo navzočnostjo jasno pove, da te težave in slabosti nimajo zadnje besede, temveč jo ima on, ki je naša pot, resnica in življenje (Jn 14,6).

Prerok Sofonija nam želi povedati še nekaj več o našem Bogu. Bog sam se nas veseli, je ves v radosti, ko nas gleda in je z nami. Prav nemí, gori v svoji ljubezni do nas in vriska od radosti nad nami.

Bog se nas veseli!

Nismo torej poklicani samo k temu, da se veselimo Boga in njegove bližine. Poklicani smo tudi, da vstopimo v to njegovo veselje nam nami. Obrnimo torej svoj pogled iz ujetosti v težave in zaskrbljenosti zaradi njih v Boga, ki je naš Oče, naš Brat in Prijatelj. Zazrimo se vanj in v njegovo veselje. Dopustimo, da se njegovo veselje nad nami razlije nad nas in nas vse prepoji. Ko si bomo to dopustili, se bomo lahko svobodneje in lahkotneje soočili s težavami in našli pot naprej, v življenje, po katerem hrepenimo z vsem svojim bitjem. (I.P.)