Pogosto sem doživljal bolečino staršev, katerih sinovi ali hčerke se niso želeli poročiti v cerkvi, ampak so živeli kar skupaj s partnerko/jem in včasih imeli že otroke. Spominjam se neke mame, ki me je prosila: »Pridite k nam in ju prepričajte, da morata sprejeti blagoslov in urediti svoje življenje pred Bogom.« Obzirno sem ji poskušal pomagati doumeti, da ne bo nič rešeno, če bosta prišla v cerkev samo zato, da sprejmeta blagoslov in na zunaj uredita svoj  odnos, v sebi pa ohranita stari način gledanja na skupno življenje in krščanstvo. Seveda ju lahko obiščem. Toda največ, kar lahko naredim, je, da jima poskušam pomagati odkriti lepoto krščanskega pogleda na zakon in da molim zanju. (Celotno besedilo – ODPRI)