Seznam profesorjev na študijskem programu

Doc. dr. Matjaž Ambrožič

ALUMNI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DUHOVNO IZPOPOLNJEVANJE

Srečanje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja v letu 2021

Letošnje srečanje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja je bilo v sredo, 24. novembra 2021, ob 17.00 hkrati v živo v učilnici št. 1 na Teološki fakulteti in na daljavo po zoomu.

Pozdravu in uvodni molitvi je sledilo predavanje ddr. Stanka Gerjola Duhovnost med individualnostjo in skupnostjo, temu pa pogovor v skupinah, nato poročanje, odmevi in zahvale ter sklepna molitev.

Profesor Gerjol je na začetku izpostavil vprašanje, ali je duhovnost bolj čustvena ali bolj razumska. Je preplet, vendar je čustvena razsežnost pomembnejša, saj odločitve sprejemamo bolj čustveno, potem pa jih z razumom utemeljujemo, kajti razum naše odločitve preverja. Drugo vprašanje se je dotaknilo izzivov duhovne rasti v današnjem svetu, in sicer o odnosu do Boga med distanco in bližino ter med strahom in upanjem. Predavatelj je vprašanje pojasnjeval z Božjim očesom in Mojzesovo življenjsko odločitvijo. Mojzesu je pogled skozi Božje oko spremenil življenje: prej je hotel reševati težave sam, potem pa nov začetek hoje z Nekom. Sledil je poudarek lastnosti duhovne poti: hitrost na duhovnem področju izčrpa, duhovna pot je počasen proces, na poti si ne smemo nalagati prevelike in pretežke naloge, torej ne smemo biti prezahtevni do sebe,  potrebna je vztrajnost. Pot naj bo čuteča, senzibilna in spoštljiva. Najpomembneje pa je, da rastemo ob Nekom. Če sem z nekom, ne morem kar oditi. V nadaljevanju predavanja smo prisluhnili pojmovanju križa oz. križevega pota. Jezus je z bremena križa potolažil jeruzalemske ženske, je potolažil druge. In na koncu pogled vase oz. pogled v ogledalo: kdo sem in kje sem. Izziv, ali Bog potrebuje dokaze, da me ima rad. To je le povzetek zanimivega predavanja, ki je ponudilo iztočnice za skupinsko delo. V skupinah smo razmišljali o doživljanju duhovne rasti in njenih dilemah.

Izziv je hoditi z Bogom po poti in odkrivati, kdo sem, kaj sem. Sveti Duh je namreč živo prisoten med nami in smo povabljeni, da bi sodelovali z Njim na naših poteh življenja. Potrebna pa je tudi ponižnost, da vztrajamo na duhovni poti, potrebna je poslušnost in pogovor o veri. V nadaljevanju smo v skupini govorili o možnostih, ki jih daje Ignacijev dom duhovnosti: duhovne vaje v tišini, duhovne vaje v vsakdanjem življenju, duhovno spremljanje in drugi programi. Podelili smo si izkušnje, ki jih imamo na naših duhovnih poteh.

Rast daje Bog. Ugotovitve lahko sklenemo v tri ravni. Na duhovni poti ni pomembna količina duhovnega življenja, na njej ne smemo obstati na sadovih, saj je vrtenje v krogu nevarno. Druga raven je polemika, ki se je razvila ob pomenu besede rast. Duhovnost je življenje, je pot, ni (le) rast. Rast je razvoj, je napredek, kar ni koncept/stalnica duhovnosti. Duhovna pot je življenje, ki je podobno Njegovemu. Zakaj nas je v pogovoru »zmotila« beseda rast? Ker gre na poti za mnogo padcev. Ko padeš, se začne nova pot. Ko si na tleh, lahko samo vstaneš. Rast nam v sobesedilu duhovnosti preveč poudarja učinek, dosežek, morati doseči …

Predavatelj je srečanje sklenil s poudarkom pomena skupnosti. Mi pomeni navezanost in skupnost. Danes je »mi« malo okrnjen, zato je za ta »mi« treba bolj skrbeti. Mi je lahko uspešen. Mi z Bogom smo skupnost. (Irena Doljak)

Srečanje alumnov Duhovnega izpopolnjevanja v letu 2020

V decembru nenavadnega, s pandemijo zaznamovanega leta 2020, smo se na povabilo p. Ivana Platovnjaka zbrali alumni programa Duhovno izpopolnjevanje. Srečali smo se na način, ki je v teh časih običajen: na daljavo prek aplikacije Zoom. Kljub okoliščinam je bilo tudi takšno srečanje zelo dragoceno, vsebinsko bogato in aktualno. Imeli smo namreč priložnost videti, slišati in pozdraviti drug drugega, predvsem pa prisluhniti predavanju izr. prof. dr. Romana Globokarja o povabilu papeža Frančiška k vesoljnemu bratstvu.

Papež Frančišek nam je povabilo k bratstvu izrazil prek okrožnice »Fratelli tutti«, ki jo je podpisal oktobra 2020 v Assisiju. Okrožnica sodi na področje Družbenega nauka Cerkve in je namenjena vsem ljudem – verujočim in neverujočim; priliko o usmiljenem Samarijanu namreč razume vsakdo. Osrednja tema so sanje o bratstvu (pripadnost človeški družini) in družbenem prijateljstvu (pripadnost svojemu narodu, kulturi, družbenemu krogu). Papež Frančišek govori na srce in združi povabilo, da bi kot otroci istega Očeta vsi zaživeli kot bratje in sestre, ki si med seboj delijo dobrine.

Papež je začel pisati okrožnico že pred začetkom pandemije, kriza pa je še bolj razkrila našo ranljivost in naše lažne ter površinske gotovosti. Izgubili smo okus po bratstvu: „V sedanjem svetu slabi čut pripadnosti skupnemu človeštvu in sanje o skupni izgradnji pravičnosti in miru se zdijo utopija iz drugih časov.“ (Vsi smo bratje 30) Frančišek nas kliče k ponovnemu premisleku našega načina življenja, odnosov, organizacije družb in smisla našega obstoja: obstaja namreč nevarnost, da še poglobimo potrošniško držo in brez solidarnosti nam grozi propad. Okrožnica obsega osem poglavij, na našem srečanju pa je predavatelj izbral aktualne poudarke iz prvega, tretjega in sedmega poglavja.

Obogateni z mnogimi temeljnimi in aktualnimi poudarki papeža Frančiška, smo se na daljavo zbrali tudi v manjših skupinicah, kjer smo si podelili, kaj nas je nagovorilo in kaj bi še želeli izpostaviti v skupni refleksiji, ki je sledila pogovoru v skupinah. V naši skupinici smo s hvaležnostjo in občudovanjem zrli na papeža Frančiška, ki nas navdihuje in nam daje moč. Občudujemo njegov pogum, da kot vrhunski predstavnik našega sveta tako odkrito in modro govori o zelo zahtevnih temah in nas vabi k preseganju meja ter k povezanosti v bratstvu in sestrstvu. Zaključili smo z mislijo, da je dobro imeti takega papeža, s katerim se lahko poistovetimo!

Bog je namreč Oče vseh ljudi, zato smo med seboj vsi ljudje bratje in sestre. Povabljeni smo, da prebudimo duhovne sile za rodovitnost družbenega življenja. Naj nam pri tem pomaga Marijina priprošnja: „Kot Marija, Jezusova mati, želimo biti Cerkev, ki služi, ki gre iz svoje hiše, ki gre iz svojih svetišč, iz svojih zakristij, da bi spremljala življenje, da bi krepila upanje, da bi bila sen edinosti, da bi gradila mostove, podirala zidove, sejala spravo.“ (Vsi smo bratje 276)

                                                                                                                                       Polona Vesel Mušič

Datum: 9. 12. 2020

Tretje letno srečanje udeležencev Duhovnega izpopolnjevanja (2019)

Letno srečanje slušateljev programa Duhovno izpopolnjevanje je potekalo v sredo, 13. novembra 2019. Alumni programa smo se zbrali v avli Teološke fakultete. Veliko veselje je bilo ponovno srečati sošolke in sošolce, s katerimi smo doživeli veliko lepega. Vsi (55 nekdanjih in sedanjih slušateljev) pa je v nadaljevanju z zanimanjem prisluhnilo navdihujočemu predavanju prof. Maksimiljana Matjaža: Kristus nas je osvobodil, da bi ostali svobodni (Gal 5,1). Pavel – svobodni oznanjevalec evangelija.

Po predavanju smo v skupinah razmišljali tudi o vprašanju, na kakšen način nas apostol Pavel spodbuja k oznanjevanju evangelija v Cerkvi na Slovenskem.V naši skupini smo, med drugim, izpostavili vprašanje profesorja ob Gal 2,17,kdaj se mi izkažemo za grešnike? Odgovor, ki ga je podal, je: ko nismo v Svetem Duhu, ko gradimo na samem sebi. Sveti Duh je Duh občestva, Duh Očeta, je Duh, ki dela v nas Božje otroke. Če se to zapre, storimo greh proti Svetemu Duhu in posledica tega greha je smrt – osama, izoliranost, egoizem. Če gradim na svoji moči, bom ugotovil, da sem grešnik in posledice bodo, da tam ne bo življenja … Osebno to pretresljivo dejstvo že leta opazujem na področju birmanske pastorale: če oznanjevalci ne upoštevamo dovolj povezanosti in prijateljstva s Svetim Duhom (ponekod morda niti oznanilo o Svetem Duhu ne pride do staršev, botrov in birmancev), ali lahko pričakujemo življenje v Duhu, veri in sadove Duha?

Odličen program Duhovno izpopolnjevanje nas spodbuja in opogumlja, da bi poglabljali in se veselili duhovnega bogastva, ki smo ga deležni kot odrešeni Božji otroci, svobodni v Kristusu in med seboj povezani v občestvo kot bratje in sestre. Po predavanju in pogovoru v skupinah smo to občestvo s hvaležnostjo izkusili tudi v bratsko-sestrskem druženju ob koncu srečanja. (Polona Vesel Mušič)

Prek osrednje teme Kristus nas je osvobodil, da bi ostali svobodni (Gal 5,1). Pavel – svobodni oznanjevalec evangelija, je prof. dr. Maksimilijan Matjaž prisotne peljal skozi Pavlovo pismo Galačanom in pokazal način branja, da bi Pavla, velikega govornika, pisca in teologa, predvsem pa gorečega Kristusovega apostola, bolje razumeli. Nekaj misli udeležencev: duhovno usposabljanje utrjuje v spoznanju obstoja skrivnosti, zaradi katerih je potrebna vera,  osvobaja od nevednosti, postajamo trdnejši in bolj goreči oznanjevalci,  nenehno spreobračanje je naša stalnica, Bog dela tudi iz greha dobro  – pri vsem tem nam je Pavel zgled.  Naša stalna prošnja: “Gospod, pomnoži nam vero!” (Marta Ciraj)

O srečanju nam govorijo tudi fotografije